MATILDIN PARIŠKI IZLET, TRETJI DEL

(Ker sem blazno smotana in sploh hudo nespretna , mi je spodnja fotka ušla iz drugega dela Matildinega Pariškega prispevka

Iz FRIŠNO NOVO JUTRO

in se posipam s pepelom in objavljam fotko tukaj, ampak dajte pogledat SEM kako bi res dobro pasala k tekstu. Zato sem se pa specialno potrudila, da sem vam našla Marinko v Parku. OBOŽUJEM Marinko, kljub temu da me že lep čas skrbijo vse te skrbno izrisane spodnje gatke, ki kukajo izpod kratkih krilc.

Začetek Matildine avanture lahko preberete TULE)

TRETJI DEL

Preživele smo prekrasno nedeljo v Luksemburškem parku (se še spomnite Marinke v parku? No, tam je še vedno tako). Otroci potiskajo gusarske barčice z dolgimi palicami po ribniku (le kako malo je potrebno za popolno srečo tudi brez Facebooka), noniči balinajo in šahirajo, tetke kvačkajo, mularija bere ali se poljublja, me pa smo maznile vsaka svojo palačinko in uživale v senci kostanjev. Močno podpiram uvedbo vrtnih stolov, ki jih postaviš kamor ti drago, tudi v naše parke.

Iz FRIŠNO NOVO JUTRO

Enkraten športni dan smo si priredile z obiskom cimitra Père Lachaise, kjer smo maratonirale med posmrtnimi kamnitimi uticami vseh, ki so v Wikipediji in tudi Britanski enciklopediji. Seveda pa vse poti vodijo k Đimiju vključno z malce preprostimi Italijančki, ki ob grobeku vrtijo Riders on The Storm in strmijo v posušeno zemljico. Za dodatno kulturno izobraževanje je poskrbela krasna razstava Pokopališča sveta, ki je bila postavljena na osrednjem pokopališkem drevoredu (najlepše grobeke imajo v južni Ameriki, taki fensišmensi so).




Montparnasse in Saint–Germain-De-Prés sta čez avgustovski dan pravzaprav skoraj mirna, če zaviješ z glavnih bulevarjev in prikažejo se hiše, tetke s špežo, penzionisti, ki so ostali v mestu, stojnice, prileže se aperitiv, po naključju skozi velika vrata lahko tudi zaideš v kako prečno skrito ulico, kjer za trenutek padeš v čisto drugi čas. V Latinski četrti goreče odsvetujem obisk tkz. Malih Aten. Jaaaa, saj vem, turistična zona, ampak po tednu preizkušanja vseh francoskih kulinaričnih specialitet smo se ponovno z nostalgijo spomnile, da bi lahko v tem trenutku sedele v malem pristanišču, malega otoka z debelo mačko v naročju in vrčkom belega na mizi. Ajmo v grškooooo. Never, never, never. Familija iz Debele poroke so bili, v primerjavi s TISTIM, Kennedyji. Notranjost »taverne« ni mogoče opisati na eni strani, morda interier ni vseboval ene ali dveh zadev, ki obstajajo v svetu dekorja. Peli so turške pesmice, starejša ruska animatorka se je z obrazom znucane delavke iz tretje izmene pozibavala sredi lokala, gospod natakar arabskega porekla je bil jezen, musaka je vsebovala kečap in hobotnica v solati jabolčni kis. Moj opis vsebuje močne elemente miline.





Vendar pa ni bilo povsod tako groteskno. Lahko na primer sediš pred restavracijo, iz katere se slišijo zvoki pesmic iz nadaljevanke Hercul Poirot, ki jih žvrgoli mrzla sestrična Agathe Cristie, stari kitajski natakar ščipa natakarico (ne povem kje) in družbo nam, za mizico na levi, dela Zlobni Forest Gump, ki nas nadzoruje z vgrajeno mikro kamero. Ali pa se zgodi, da navihan natakar po nekaj neuspešnih poskusih, da od nas izvabi naročilo (ker se pričkamo o zelo pomembnih zadevah), v zadnjem napadu sede za našo mizo in z nasmeškom pripomni, da bo kar tu malce počakal ali pa se v Beaubourgu stiskaš na terasi micinega jazz kluba pod nadstreškom iz katerega zajetno kaplja in mora vsa vrsta vstat, ker bi nekam šel, pa poliješ vino (sori dete v belih hlačah in beli majici) in se pri sosednji mizi grebejo, da plačajo novo rundo....Življenje na ulici je prav zabavno.

Res je, kar precej časa smo preživele za mizicami (ipak je dan dolg, nožice bolijo in mesto živi na ulicah in trgih), vendar smo se odpravile tudi na podeželje. V Normandijo k gospe Nadi, ki del leta preživlja na božanskem posestvu, kjer samo čakaš, kdaj bo pristopicljal Bambi in te posmrčkal. Bambija sicer ni bilo, nas je pa pozdravila 22 letna gospodična mica, medtem, ko smo srkale šampanjec in se mastile z zajčkom. Končno sem za en dan postala Alica v Čudežni deželi in stopila v House & Garden. Amen.

Vse fotke razen Marinke, ki sem sin jo na med,režju v edukativne namene sposodila jaz, so vse fotke Matildine. In krasne.