Wednesday, December 9, 2009

ALCESSINIH DESET

Na uredništvu Frišnega cele dneve rišemo, da bomo iz žepov nič hudega slutečih založnikov in delovnega ljudstva Slovenije pred novoletnim kolapsom potegnili še zadnje denarce in smo tako brez časa, da si čas vzamemo samo za res najnujnejše.
Kot je recimo ogled ponovitev Forenzikov.
Za pisanje kritičnih in pronicljivih spisov za Frišno nam zmankuje časa, pa smo poprosili (saj bi ji grozili ali jo podkupovali, ampak vemo, da to pri njej nič ne zaleže. To so ti kleni in neomajni zamejci. Pri njih še najdlje prideš če nežno, vztrajno in dolgo prosiš) Alecesso, da nam napiše en topel decemberski spis:

10 največjih želja za december
natipkala:Alcessa (slikovno gradivo izbrala Evlalija, odgovornost za nepoznavanje različnih vrst paradižnikov in ostale slikovne napake pa nosi Konfilija)

Ste vedeli, da smo nekateri smrtniki božič prvič praznovali kot odrasle osebe in se zanj v njegovi tradicionalni, shop–>drop obliki nikakor ne znamo navdušiti, tudi zato, ker to iz politično-zgodovinskih razlogov ni bil del naše primarne socializacije??
Ste vedeli, da obstajajo tašče, ki so prepričane, da se ljudem z rojstnim dnevom decembra, t.i. strelcem, posveča absolutno preveč pozornosti naenkrat in da to nikakor ne more biti v redu?
Ste vedeli, da obstajamo strelci, ki se nam decembra (= miklavž, dva rojstna dneva, božič in novo leto) ne da praznovati s tradicionalnim kupom daril, temveč si želimo predvsem ... idej, sanj, dogodivščin, novih izkušenj in svežega, nepisarniškega zraka?
Letos sem tako prisanjala decembrsko kosilo s petimi gurmanskimi obroki. Dragi pravi, da bo z veseljem so-kuhal, nisem pa šla podrobno preverjat, ali resno misli. Kot pravijo Nemci: česar ne vem, me ne segreje.
In kaj točno sem sanjala? Ohhhhh, slastne zadeve. Ne vem še, katera od njih bo res končala na najinih decembrsko radovednih brbončicah, ampak v fazi iskanja me mučijo, v obratnem vrstnem redu:
10. Kutinov žele
Da niso kidonska jabolka nekaj takega kot kakiji Slovenskega Neprimorja? Tudi kutine so namreč lahko grenka izkušnja, ki nam vzame slino, sploh če ne vemo, da so surove itak neužitne. Kot otrok sem jih kradla sosedom, ker so lepo dišale, potem pa me po dolgem obdobju amnezije prejšnji teden prešine: kutinov žele! Še nikoli nisem jedla kutinovega želeja! Da to slučajno ni dobra poslastica za decembrske praznike? Mogoče pa res. Dodana vrednost: domačega lahko dobim celo na nemškem eBayu.
Iz FRIŠNO NOVO JUTRO

9. Gorčica z dodatki
Pred leti je nemška vlada uvedla program spodbujanja samozaposlovanja za nezaposlene, po domače »Ich AG«. Takrat so vsi časopisi pisali o nekaterih zelo uspešnih, vladno podprtih JAZ-podjetnikih, medijsko najbolj slavna pa je postala izdelovalka gorčice z dodatki. Ker sem po naravi božjastno radovedna in se medijem pustim vplivati, sem pozneje nekatere od bolj zanimivih vrst gorčice poskusila na naši tržnici, zato poročam iz prve roke ... erm: iz prvih ust: njami gorčica mi je bila s figami, pomarančami, jabolki in podobnimi sladkimi zadevami. Kisle ne maram. Hm, le kaj bi lahko dva nejedca tofu hrenovk izboljšala z njo?(photos WordRidden)
Iz FRIŠNO NOVO JUTRO

8. Sorbet s penino
Recept sem pred leti našla nekje na najdi.si (so imeli medijsko vročico valentinove noči) in ga preskusila – krasen je! Pozneje sem se nepravočasno spomnila tudi nečesa, kar je tisti dan vedel ves preostali širni svet: da posode ne smem napolniti do konca, ker se sorbet pri zamrzovanju razširi in razleze po vsem zamrzovalniku, tudi po špinači. Drugače pa velja isto pravilo kot pri domačem čokoladnem likerju: alkohol naj bo čim bolj kvaliteten, da bomo postregle s čisto ta pravo, opojno poslastico. Pot do Njegove kreditne kartice bo tako namreč še krajša. (photos Flickr Koala Desbois in Dubby)
Iz FRIŠNO NOVO JUTRO

7. Redke vrste čilija
Lani sem v neki finoprehrambeni spletni trgovini kupila dva porcelanasta pekača in od takrat mi domov pošiljajo svoje kataloge. Ti papirnati lepotci mi povzročajo skorajda psihotična duševna stanja, ker enostavno vsebujejo preveč stvari, ki jih znanstveno dokazano nujno rabim. Precej dolgo so me tako mučili z naborom redkih vrst čilija, preden sem se odločila, da je čili preprosto v modi in da bom definitivno izpadla bolj intelegentna, če ne padem takoj na vsako kulinarično reklamo, radovednost sem ali tja ali kamor koli drugam. Tako doma uporabljam tistega iz bio supermarketa in čakam na nenadno bogastvo, da zadovoljim nekatere nujne potrebe, med katerimi bo zagotovo tudi čili. Nič hudega, če sem mnenja, da v čokoladi nima kaj iskati (pri čokoladi v veliko zadovoljstvo svojih kritikov nikoli ne bom prerasla kinder faze).
Iz FRIŠNO NOVO JUTRO

Iz FRIŠNO NOVO JUTRO

6. Penina iz jagod
Slastno pijačo prodaja najin biokištnik: ko sem v zaboju z zelenjavo tako enkrat našla reklamo za Fraisecco, je bila moja prva misel, da ga moram naročiti čim več, da me ne prehitijo druge, ki jim je ob pogledu na reklamni letak ravno tako postalo jasno, da gre za neverjetno ponudbo. In je res. Ta vonj... Zalogo sva tako že ustvarila, obiskov ne sprejemava več in samo še nestrpno čakava na jagodni december. Ja no, a ve pa ne verjamete v preloženo izpolnjevanje želja in potreb? Pa še boste! Preverjeno!
Iz FRIŠNO NOVO JUTRO

7. Črna leča
Ljubitelji ji pravijo vegetarijanski kaviar ... Hm. Kaviar sem prvič poskusila lani decembra, pa mi ni bil všeč. Črna leča pa je super zadeva. Skuhamo jo po navodilih na vrečki in dodamo začimbe po želji. Da to ni idealen amuse-bouche? Zna biti.
(Pozneje: Ne. Moj dragi pravi, da ne. Po njegovem mnenju je črna leča najboljša v dalu. Najbrž ima res prav, pa še izvrsten dal skuha.) (photo Flickr Royeiror)
Iz FRIŠNO NOVO JUTRO
4. Vijoličen krompir
Vijolične gomolje sem si prvič podrobneje ogledala kar na eBayu. Ta redka vrsta krompirja me od takrat zelo matra, zato ga bom najbrž res poskusila. Krompir imamo pri nas sicer radi, vendar le v kuhani obliki, z dodatkom maščob postane ... pretežek. Vijoličen pire?
Iz FRIŠNO NOVO JUTRO

3. Liker iz gozdnih jagod
No, približujemo se vrhuncu in čas je za obujanje spominov ... Kot mulka sem precej časa prebila zunaj, med najbolj nepozabne dogodke pa vsekakor spada nabiranje jagod in robid. Še posebej gozdne jagode so imele v moji mladosti prav neverjeten okus. Tako kot skoraj vse, kar se je od takrat samo še poslabšalo... Na lepo mladost me je tako spomnil ta jagodov liker iz omenjenega kataloga mučilnika. Liker bo nujno potreben od trenutka naprej, ko nama bo zmanjkalo penine iz točke 6, in ga nikakor ne smem pozabiti – nič hudega, če so jagode nabirali vaši zahodni sosedje.
(photo flickr Lepiaf)
Iz FRIŠNO NOVO JUTRO

2. Redke vrste paradižnika
Najbrž smo nepoznavalci paradižnika San Marzano zdaj že v manjšini? Le redki, ki do pred kratkim sploh nismo sanjali o paradižniku izpod Vezuva, ki mu resnično intenziven paradižnikast okus daje tudi rodovitna vulkanska prst? Ja no. Bomo pa nadoknadili. In še mezgo iz divjega rumenega paradižnika bomo vrgli v košarico. Ker tudi običajen paradižnik ni več to, kar še nikoli ni bil.
Iz FRIŠNO NOVO JUTRO

1. Tartufi
Še pred dvema letoma so tartufi spadali na moj seznam 10 NIKOLIjev, poleg hamburgerja in klobas iz tofuja, se pravi, da jih do takrat še nisem jedla. Potem pa sem jih končno poskusila, ta črne v olju, ker so jih pred božičem ravno prodajali v supermarketu, in se takoj zaljubila vanje. Izkušnjo bo treba razširiti še na druge vrste in izdelke s tartufi, seveda le ob posebnih priložnostih, saj moj mož dokazano ni potomec ali vsaj bastard družine Rokefeler, pa še tartufov ne mara. Ti pa lepo zadovoljijo eno od mojih največjih strasti, ki se ji po domače reče gobe. Torej ne živali in ne rastline, temveč lisičke, gobani, šampinjoni ... nikoli jih ni dovolj, čeprav jim podležem le s presledki. Disciplina je namreč, poleg razvrata, ena od najpomembnejših skrivnosti dobre prehrane in lepih praznikov, tudi za tiste pod 37. Pa ne stopinj celzija!
Iz FRIŠNO NOVO JUTRO

24 comments:

K said...
This comment has been removed by the author.
K said...

Moram popraviti komentar, je manjkal ključen zaimek:
Najprej: Alcessa, vse najboljše za rojstni dan, tudi če še ni minil, prav veliko časa nimam več.
Deloma razumem tvoje pritoževanje nad nerazumnimi ljudmi v okolici, saj sem odrasla s tremi kozorogi! In to, da je bilo stari mami ime Silva, ti verjetno kaj pove, ne? No, zanjo se ne spomnim, da bi se kaj pogosto pritoževala, ampak predstavnika obeh mlajših generacij, od katerih eden praznuje med božičem in novim letom, druga pa tik po Befani, večinoma pritrjujejo, da se kozorogom posveča vse premalo pozornosti, ker jih preglasi novoletno praznovanje.
Misliš, da bi zenf šel k gomoljem koromača? Ali pa morda k pečenemu rdečemu radiču?

polonap said...

Na kaj bi se k Alcessi povabila na večerjo (čeprav bi se raje k Mihi, ampak šenkani večerji se ne gleda v zobe. Tudi če je povabilo samo plod moje domišljije)

1. Kutine, v kakršni koli obliki
2. Likerja ne bi, (gozdne jagode gor ali dol), prav tako bi pri miru pustila Fragolino, ker bi imela kozarec in usta polna sorbeta.
3.Krompir je že itak bljak, vijoličen krompir pa se sliši kot triple bljak in z lečo še iščeva recept s katerim bova živeli srečno do konca mojih živih dni.
5. Paradižnik? Itak! najboljša mi je tista vrsta, ki raste zelo redko; samo sredi julijske in avgustovske vročine in je tako okusna, da je kar pikantna. Zimski paradižnik gojen na vatki preziram in ga zato devet mesecev na leto jem samo v obliki pelatov iz konzerve in to je vse zato KER NAŠA ZABAČENA VAS ŠE NI ZBRALA ZA EN POŠTEN OGNJENIK. Ker potem bi lahko na lavi gojili paradižnike. Nobenega posluha za popoldanske dejavnosti občanov nimajo .
1. The last, but not the least!
Tartufi.....ko pride oktober, bi se jaz kar preselila v Istro. Recimo nekam v okolico Motovuna. Saj sem že delala doma pasto s črnimi in (gulp, kako je bilo drago) z belimi...ampak brez jesenskih sapic in Italijanov za sosednjo mizo, nimajo istega okusa.

Čaki! Morebiti si bom pa kupila par Italijanov in jih bom imela na terasi, da bosta glasna, potem bodo pa tudi moji fuži s tartufi imeli tisti TAPRAV okus?

polonap said...

BTW,
a ste opazili, da hoče na svoj rojstni dan jesti samo rdeče in zlate stvari (če seveda upoštevamo reklo, da so tartuffi črno zlato)?

majanova said...

ja par italijanov bo čisto dovolj, da preglasijo celo tvojo vas.. fuži bodo nedvomno imeli bolj istrijanski okus.
jaz tudi spadam v tisto skupino decemberskih strelk in se nad tem pritožujem že celo življenje. moji bratje pa sestre so vedno dobili darilo za rojstni potem pa še za miklavža, jst pa kr vse v enem paketu. NOT FER!!
problem je tudi v tem, kolko sladkega spečt in predvsem pojest v tem decembru. letos sem na mojem rojstno dnevnem jedilniku izpustila vse penine, želeje, zavitke in tartufe. na mizi je bilo samo ene sedem različnih sladic..

aja pa srečno s kutinami. če to ni najbolj bedast sadež za olupit - vsaj tisti domač, bio.

polonap said...

Majanova: to je pa zabava čist po mojem okusu

alcessa said...

K.: je še čas, je še čas... najprej kup besedilne obravnave šraufov in mašin, preden bomo pri nas kaj praznovali....

Uboga Silva. In ubogi kozorogi. Tuji jaz jih poznam kar nekaj. Večinom ful uživajo, ko žurajo z nami strelci za naš rojstni dan in so ful žalostni, ko potem ne mi ne oni januarja preprosto ne moremo več .... Bi rekla, da znajo biti na slabšem.

Koromača in vsega janežu podobnega (po okusu) ne morem jesti, zato ne bi vedla. Ko bom enkrat sposobna kuhati po receptih, moram obvezno poskusiti pečen radič, sliši se krasno.

Rekla bi, da je poskus & napaka najboljši trik... Seveda, ko si sama doma, da ni preveč šimfanja...

alcessa said...

Polonap: moja banka pravi, da je za nakazilo nujno potrebna IBAN-številka.

Likerja res nisem nabavila, sorbet bom pa res še naredila, zdaj, ko ni več špinače.

Kar iskrena bodi. Si na OH-dieti. Ne mi potem razlagat, da je krompir (in leča) bljak, sem vidna :-) pripadnica gibanja Big Is Beautiful.

Ker tudi v moji vasi ni ognjenika (Nemci na splošno niso dovolj temperamentni), bom/sem tudi jaz nabavila pelete. Skupaj z lila krompirjem.

Italijanov na terasi ne priporočam, so preglasni in nežne tartufovske dušice bi se kar posušile ob navalu govora... Da o mami, ki bi se tam naselila skupaj z njim, ne govorim. Tja... V kozarcu z oljem? Manj placa vzame.

Rdeče in zlato.... Rdeča je moja najljubša barva, zlato pa je od določene starosti najprej nujno potrebno in zamenja ubikvitetno srebro. Hm - od katere starosti naprej pravzaprav smem dati na dan debelo bogato Nemko? A je kaj hudega, da pivo že zdaj pijem?

(Polona, fotke so me naredile lačno v času, ko sem šele vstala, moj želodec pa še spi)

alcessa said...

Majanova: 7 sladic? Vau. Kutinam sem se že odpovedala in sicer v dobro kolaču s penino. Iz interneta.

Marsikdo res misli, da strelci ne bomo opazili, da je njihovo skupno darilo za rojstni dan in božič manjše kot bi bile dve darili, vendar imam jaz prav posebno finto.

Rojstnega dneva enostavno ne praznujem. Ha! Raje z možekom nazdraviva, si izmenjava darila (ker ima roj. dan en dan pred mano) in se navzven pretvarjava, da ni nič.

polonap said...

Moja najljubša bogata Njemica: dan, ko bom šla jaz na OH dieto bo izredno žalosten dan za svetovno trgovino sladkorja in se ne bo zglodil.
Sploh nikoli.

Miha & Co. said...

Erm...aja: a v čokoladi so tudi ogljikovi hidrati? (neumna-vprašanja-press)

A je še kakšna bolj luksuzna zadeva, ki jo rada ješ (poleg tartufov)?

polonap said...

ja a ni sladkor OH,
čokolada pa je pravzaprav orešček ergo...orešček?

se prvi da je čokolada mešanica obojega?

Hrana:
pravzaprav imam rada vse:
joto (brez krompirja) in Fois gras,
Bajaderice in ročno izdelane čokoladne tartufe iz mozabiške ročno obrane fairtradovske čokolade...

ampak TANAJTARAJ nacelem svetu imam pa:
1. suši
2. čokoladno torto
3. karkoli z/iz limone

alcessa said...

Samo pretvarjam se ... Da mi ni treba takoj priznati svojega OH-konzuma.


Je v Ljubljani (ali Sloveniji) kakšen dober suši bar? (sicer sušija a priori ne maram, vseeno me zanima)

Limona ... zanimivo.

polonap said...

Jep.
Suši mama.
Izjemno izvrstno.
Ampak mi je malo draga in smo jo s frendicami preimenovale v Osuši-me-mama...ampak če greš samo parkrat, brez otrok in moža, potem gre.

Pa na tvojem koncu?

polonap said...

NE MARAŠ SUŠIJA?
what's not like?

Mislim, najboljš pri Sušiju je, da ko se je SM odprla v LJ smo šle tja s sestričnami na večerjo in potem je moja ljuba teta D. komentirala: "Packe!"

Čez vse. Sem bila srečna kot mladoletni delikvent.

alcessa said...

Moja strast so Indijci... Ta vegetarijanski del. Najljubši je oddaljen 100 km (v Tuebingenu), zato tja greva samo enkrat, dvakrat na leto. Čeprav seveda vem, da indijsko hrano kuhajo samo v Indiji - tudi do tja bom že še prilezla :-)

Nisem fanatik za (surove idr.) ribe (kaviar sem probala bolj zato, da ne bom umrla kot oseba, ki še nikoli ni jedla kaviarja), tudi mrzel kuhan riž ni moja predstava o sanjski hrani, pa če sem se prav informirala, je rahlo okisan (ljek) in ovit z algami? Nič od tega ni zame :-)

Je pa res, da sorodnike doživotno šokiraš tudi brez sušija: "Ne gejš mesa ?!?!?!?! Pa ti si čista zmejšana?!?!?!?!? A zaj je pa naša hrana nej več zadosta dobra za tebe?!?!?!? Pa bar govejo župo pogej, mesou san vö zejla."

polonap said...

Ne se norčevati iz mene, ker mi akcenti ne gredo v ušesa.
Ampak tako nekako govori moja tašča...Prekmurka?

alcessa said...

Mhm.

majanova said...

no ja od 7ih sm jih jaz spekla samo pet...
mi je tak gušt skakat okrog pečice in packat s testom, čokolado.. ampak potem hitro razvadiš ljudi.

polonap said...

@Miha: jeeeeeeeeee!!!
@Majanova:saj pčet je kar impresive, a ni?

Nesi said...

Ehem... Kje se pa dobijo vsi ti ultra nadkulinarični presežki?
Prav zanima me namreč katalog s čiliji (pa ne zaradi čilija, ampak zaradi vseh ostalih skrivnosti, ki se očitno skrivajo v njem), gorčice z okusi in penina iz jagod? Zelo hvaležno bi se poklonila za namige v obliki spletnih strani:)

alcessa said...

Nesi, čili ipd. sem našla tukaj, gorčice prodajajo na nemških tržnicah, jagodov sekt pa prodaja kmetija iz Karlsruheja, ki nama dobavlja bio zelenjavo...

Lila krompir sem dobila na Ebayu :-), namesto kutinovega želeja sem tam nabavila tudi humus...

Črno lečo prodajajo v bio trgovinah, tartufe v olju pa v supermarketu, vsaj decembra.

matilda said...

Slasten izbor! Vzamem čili, ker božansko izgled in nadvse ljubim "ljuto". Krompir je Itak, vijolični odtenek pa je krasen-popolna dekoracija. Tartufi definitivno. Paradižnik le sezonski z balzamičnim kisom, drugače pa povsod konzervica, pa posušeni z sirom. Kutinov marmelada na orehovem kolaču! Sladki alko pa je moj NO. Vino al pa nič. Sem pa zelo karnivora in ni ga čez njami polkrvavi biftek. In če mi nosite tatarca, računajte, da je ena skleda zame.

alcessa said...

Matilda, tatarca se tudi jaz ne bi branila, če je pravi... :-)