SEM ČAKALA PRVE PRINTE

Mi je bilo tako slabo od strahu in nervoze, da sem pojedla en rogljiček z marmelado, pa malo nutele brez rogljička, nohte na levi roki, kos sira, jabolko za zdravje, pa spila sem štiri kave in zdaj se čudim ker se še zmeraj tresem. Ampak sem imela res dober razlog.

Danes ob desetih sva z Vesno dočakali  prve potiskane kose najinih kuhinjskih krp. In zdaj, ko že lažje diham (čeprav se, kot sem rekla, še malo potresavam) vam lahko razkrijem  podrobnosti:

 Tehnika je sitotisk, pa da ni preenostavo imava ROČNI sitotisk. Jep. Brez mašince. Na rokco.
Eno blago je 100% lan, da se fino zezaš, ker ga moraš pred sitotiskanjem zarobit, oprat, na zraku posušit  in  zlikat.
Drugo blago je dvo-slojni bombaž. Na roke barvan-da je točno tak odtenek, kot sem se kapricirala-pa potem opran. Pa posušen. Pa zlikan.
Tretje blago je kuhan bombaž. S katerim ni hudega dela, samo denarnico moraš bolj na široko odpreti.

Zdaj bom jaz malo ležala na lovorikah (se pravi postavila bom internetno stran, izrisala bom header za trgovino, narisala nama bom nove avatarje, ometla bom dimnik in ločila lečo od pepela), Vesna bo pa s svojimi zlatimi rokami zarobila krpe . Potem pa pofotkamo, pa gas!