DEPRESIVNI SUCKER

Med napovedniki letošnjih filmov je tudi trailer kjer se klinično depresiven Mel Gibson 90 minut pretvarja da je hrček. Ali pa se pogovarja z ročno lutko v obliki hrčka. Sem si ogledala Hrčkov predfilm, dvakrat, v prepričanju da sem si tako ogledala najslabše kar ima svetovna kinematografija izbruhniti v letu 2011.

O fant, kako sem se zmotila.

V petek zvečer me je moja mlajša hči peljala v kino . Ona izbere film, jaz pa smem sponzorirati karte, kokice, bonbone in koka kolo. Hči ima šesti čut za zanimive filmske vsebine. Februarja mi je, recimo, organizirala ogled Burlesque. Burlesk je odličen film za klinično depresivne ljudi, ki si filma ne ogledajo sami, ampak v kino na ogled pošljejo svojega hrčka. Za pomladno prebujenje pa mi je izbrala Sucker Punch.

Iz FRIŠNO NOVO JUTRO

Sucker punch, lej hec, govori o bolnici za klinično depresivne ljudi in o notranjem življenju dekleta, ki si zaradi travmatičnih doživljajev predstavlja da pleše v bordelu in pobija švabe. Dekle, verjetno zaradi travme, verjame v moč samostoječih nogavic in strašno kratke mornarske oblekice. Sem omenila, da ima na obrazu 90minut dolgo prilepljen Frodov trpeči izraz?
<><>
<><>
<><>
<><>
<><>

Iz FRIŠNO NOVO JUTRO

60 minut sem pogledovala proti otrokovemu pop-kornu in čakala, da ga je razmetal okoli stola. Potem sem z olajšanjem pograbila prazen karton, si ga poveznila na glavo in zaspala.

ps

fotke so pobrane z neta. Ker gre za promocijsko gradivo sklepam, da nikogaršnje avtorske pravice ne bodo razžaljene ob moji sposoji.