MATILDINA PARIŠKA DOGODIVŠČINA, ZADNJI DEL

Nad izložbami sem bila kar malce razočarana Nekaj se je dogajalo v že omenjenemu Maraisu in miceno na Elizejskih, v bistvu pa vlada rigoroznost, šikoznost, usklajenost in ziheraštvo. Cvetke sem morala iskati s povečevalom. Londonu se je močno kolcalo.

Iz FRIŠNO NOVO JUTRO

Ampak, bajadera, ki smo si jo pustile za medeni konec (dan velikega lova, ker domov pa je treba tudi kaj prinest, otroci čakajo) je bil Merci. Trdno sem se odločila, da se bom tja slej ko prej preselila, ker ima vse. Restavracijo, sladoledarno, vrt začimb in dišavnic, tlakovano dvorišče (kjer lahko parkiraš), kavarno z rabljenimi knjigami, najboljši jagodni sladoled ever (po strokovni oceni milega deteca), parfumerijo, garderobno omaro (tako veliko za plesanje), vse za dom in vrt (priročno), kotiček za pisanje in risanje (če zasrbijo prsti), otroško šik sobico in prijetno predsobo (s palmami, brez katerih sploh ne morem več). Skratka, Merci mi paše.

Iz FRIŠNO NOVO JUTRO

Hmmm, počitnice v mestu… Nismo dovolile, da nas zelo preganjajo muzeji in razstave (za to so podaljšani vikendi) uživale smo v zelenju, v krasnih oblakih, ki so nam delali senco, v cukrastih izložbah Ladureéjevih slaščičarn , čebelnjakih v Luksemburškem parku, krepkih zajtrkih na bazi pateja in omlet na pločniku ob mostu Saint-Michel (priporočam jutranji kolegij na pločniku, ko se samoupravno splanira dan), teatralnih vitrinah pri gospodu LV, ob kozarcu roseja na Place Dauphine, mirnem trikotnem trgu za sodno palačo na Île de la Cité, z mačko Penelope, ki si je moje naročje izbrala za popoldansko dremanje, medtem, ko sem tamanila golido školjk ob cerkvi Svetega Severina, v šetanju v Orseyu, meni dragemu muzeju ….In obvezno je pohrustati vsaj eno vrečko makarunov, kar tam, na ulici, iz vrečke, najslajše…ker božansko izgledajo in še dobri so! .

Iz FRIŠNO NOVO JUTRO

Seveda bom pozabila 36 ur čakanja na Stolpu iz vžigalic (sem obljubila nenečakinji v navalu tetinske miline in pod vplivom opojnih pijač), parfum po mesnici ki je obdajal vhod v metro na Place des Fêtes, na Elizejske poljane, kjer ni enega samega koša za smeti (moja mission imposible – eno uro stiskanja čigumija med prsti), na ulično umazanijo (ki je včasih bila že nedoločljivega izvora) na vsakem koraku in na kužke v kletkah (!)

Iz FRIŠNO NOVO JUTRO

Domov smo poleg shojenih japonk prinesle en kup pisanih bombonov. Očarali so nas:

-čarobna slikanica, ki smo jo izbrskale v eni od knjigarn La colère de Banshee

japonske vaze-vrečke iz Mercija De DE CE

dišeče trgovine, kjer skomina po daljnih deželah FRAGONARD

najmehkejše balerinke za temne dni BLOCH

čokoladna banka LA MAISON DU CHOCOLAT

veseli nakit & co. R.SOBRAL

In za konec najneprecenljivejši suvenir, detetov Pariški dnevnik. Zapisano, narisano, prilepljeno, razpackano…skratka, priceless.

P.S.
Ne podcenjujte gimnazijske francoščine, osvojene v prejšnjem tisočletju. Možganske celice, za katere misliš, da so že zdavnaj šle rakom žvižgat, še migajo.

KONEC

Vse zapisano in pofotkano z Matildino roko.