Tuesday, November 9, 2010

MATILDINA PARIŠKA DOGODIVŠČINA, ZADNJI DEL

Nad izložbami sem bila kar malce razočarana Nekaj se je dogajalo v že omenjenemu Maraisu in miceno na Elizejskih, v bistvu pa vlada rigoroznost, šikoznost, usklajenost in ziheraštvo. Cvetke sem morala iskati s povečevalom. Londonu se je močno kolcalo.
Iz FRIŠNO NOVO JUTRO


Ampak, bajadera, ki smo si jo pustile za medeni konec (dan velikega lova, ker domov pa je treba tudi kaj prinest, otroci čakajo) je bil Merci. Trdno sem se odločila, da se bom tja slej ko prej preselila, ker ima vse. Restavracijo, sladoledarno, vrt začimb in dišavnic, tlakovano dvorišče (kjer lahko parkiraš), kavarno z rabljenimi knjigami, najboljši jagodni sladoled ever (po strokovni oceni milega deteca), parfumerijo, garderobno omaro (tako veliko za plesanje), vse za dom in vrt (priročno), kotiček za pisanje in risanje (če zasrbijo prsti), otroško šik sobico in prijetno predsobo (s palmami, brez katerih sploh ne morem več). Skratka, Merci mi paše.
Iz FRIŠNO NOVO JUTRO


Hmmm, počitnice v mestu… Nismo dovolile, da nas zelo preganjajo muzeji in razstave (za to so podaljšani vikendi) uživale smo v zelenju, v krasnih oblakih, ki so nam delali senco, v cukrastih izložbah Ladureéjevih slaščičarn , čebelnjakih v Luksemburškem parku, krepkih zajtrkih na bazi pateja in omlet na pločniku ob mostu Saint-Michel (priporočam jutranji kolegij na pločniku, ko se samoupravno splanira dan), teatralnih vitrinah pri gospodu LV, ob kozarcu roseja na Place Dauphine, mirnem trikotnem trgu za sodno palačo na Île de la Cité, z mačko Penelope, ki si je moje naročje izbrala za popoldansko dremanje, medtem, ko sem tamanila golido školjk ob cerkvi Svetega Severina, v šetanju v Orseyu, meni dragemu muzeju ….In obvezno je pohrustati vsaj eno vrečko makarunov, kar tam, na ulici, iz vrečke, najslajše…ker božansko izgledajo in še dobri so! .
Iz FRIŠNO NOVO JUTRO

Seveda bom pozabila 36 ur čakanja na Stolpu iz vžigalic (sem obljubila nenečakinji v navalu tetinske miline in pod vplivom opojnih pijač), parfum po mesnici ki je obdajal vhod v metro na Place des Fêtes, na Elizejske poljane, kjer ni enega samega koša za smeti (moja mission imposible – eno uro stiskanja čigumija med prsti), na ulično umazanijo (ki je včasih bila že nedoločljivega izvora) na vsakem koraku in na kužke v kletkah (!)
Iz FRIŠNO NOVO JUTRO

Domov smo poleg shojenih japonk prinesle en kup pisanih bombonov. Očarali so nas:

-čarobna slikanica, ki smo jo izbrskale v eni od knjigarn La colère de Banshee

japonske vaze-vrečke iz Mercija De DE CE

dišeče trgovine, kjer skomina po daljnih deželah FRAGONARD
najmehkejše balerinke za temne dni BLOCH
čokoladna banka LA MAISON DU CHOCOLAT
veseli nakit & co. R.SOBRAL

In za konec najneprecenljivejši suvenir, detetov Pariški dnevnik. Zapisano, narisano, prilepljeno, razpackano…skratka, priceless.

P.S.
Ne podcenjujte gimnazijske francoščine, osvojene v prejšnjem tisočletju. Možganske celice, za katere misliš, da so že zdavnaj šle rakom žvižgat, še migajo.
KONEC
Vse zapisano in pofotkano z Matildino roko.

12 comments:

Frišna said...

yo!
našla sem samo naslove od baletnih čevljeV, a se spomniš kje sta kupili balerinke?

vesna said...

zelo lušno!mene Paris tudi še čaka in tudi jaz mislim spravit v promet srednješolsko francoščino :)

funchi said...

Bojim se, da je meni od gimnazijske francoščine (četudi sem jo izbrala za maturo) ostala samo lekcija: "Bonjour, madame. Est-que Michel est a la maison? Non, Michel est a la piscine." Ne vem, kako bi to uporabila, da bi prišla do teh super krasnih balerink...?

Frišna said...

KROH, KROH, KOROH

matilda said...

Putrne balerinke sem uplenila v Maraisu v trgovini z "mešano robo" (različne znamke cipelic) bom pa preverila naslov na odrezku od kartice;)

matilda said...

Do balerink pa prideš tako, da ob močnem nalivu stopiš v trgovino z čeveljci in si kao ogleduješ, ko vse prešlataš in se zraven smehljaš prodajalcu in zunaj še vedno lije ugotoviš, da močno potrebuješ modre balerinke in, ko jih natakneš na otečene nožice, veš, da je to to. Zunaj posije sonce.

Miha ga piha said...

Funchi, mogoče poskusiš z:

"Est-que c'est une piscine?" in s prstom pokažeš na zadevne balerinke.

Po logiki stvari sledi razlaga, da so to balerinke, ki ti je ni treba natančno poslušati, samo še denarnico položiš na pult in z obema rokama pokažeš številko čevljev (torej na eni roki npr. 3, na drugi pa 9...erm *rdim*) no, nekako pokažeš številko in upaš, da ti ne prinesejo toliko pravo.

Miha said...

pravo = parov

Frišna said...

Naslednjič bom probala tako
a) naročiti sendvič
(rečeš: "Est-que c'est une piscine" in kažeš na žambon-fromaž)

b) kupiti karnet Metro kart
(rečeŠ:"Est-que c'est une piscine" in kažeš s prsti številko deset

c) upecati free drink v diskoteki
(rečeš:"Est-que c'est une piscine2 in zapeljivo gledaš izpod trepalnic.Se mi zdi, da bo ta še najbolj palil.)

alcessa said...

Sam ne mi potem hodit k meni z modro šljivo na očesu in vprašanjem "Est-que c'est une piscine?"... Moja zavarovalnica teh stvari ne krije :-)

Aja, ampak pol tistega free-drinka bi pa mela :-)

matilda said...

Najboljši je v Parigitu en tak domač esperanto Anglo-frenč-italijanščina...pomembno je le, da vse odpoješ in in na koncu malcee povzdigneš glas v navideznem vprašaju in seveda vse za oktavo višje kot ponavadi... me smo še kar nekaj časa po vrnitvi pod palme prav lepo pele slovenščino:D

alcessa said...

Matilda: krasne fotke!

Drugače pa sem si jaz po 30 urah tečaja na delavski univerzi tudi upala erm... "govoriti francosko", v Alzaciji in Loreni. So bili precej prijazni do mene in mi kljub 3 uporabljenim besedam in 1 glagolu ter z naglasom debeline zimskih gum dali za jesti in za piti...