OB SOBOTAH IMAM RADA SVEŽO SOLATO

Bila je sončna sobota, ko sem se odpravila na tržnico, da kupim solate. Srce mi je radostno odzvanjalo, in me zavedlo proč od trga, zadaj za Robbov vodnjak, kjer stoji prodajalnica v kateri občasno pustim del denarja namenjenega odplačevanju kredita. Iz nje je omamno dišalo, pa me je prešinilo, da bi bilo, tako v sobotnem vzdušju, da bi vstopila in tako, od daleč, vrgla oko na novitete in kuriozitete. Saj moja volja je trdna in nobenega namena nimam zapravljati, za stvari Ki Jih Nujno Ne Potrebujem. Ne vem, kaj mi je takrat bilo, vendar sem izstopila s polno vrečko. (ampak VEDNO rabim še en ultrabland, kremo za roke in par različnih mil, ki v domači kopalnici izgledajo kot kosi nagnitega sira). Dragemu Bedancu sem ljubeče sporočila, da samo še solatko kupim, max četrt urice, pa mrknemo nazaj domov.
.

Dan je bil še zmeraj mil in topel in se mi je zahotelo narediti par hitrih korakov, tako pred kosilom, da mi zbudijo tek, poženejo kri po žilah in mi solata bolj tekne. Korak ali dva več, kot sem načrtovala, se znajdem pred trgovinico, ki je cela oblečena v ilustracije in črke moje mile, drage, eterične Wrabčice. Sem bila dolžna vstopiti, da spomnim lastnico, da je njena trgovina fina, ampak najbolj fino na njej je pa vseeno Wrabčicino okrasje. (Predvsem pa je moja volja trdna in mesečna investicija v glasbeno izobrazbo mladičkov ne dopušča veliko prostora za spontane nakupe. Razen za stvari, ki so res povsem ne obhodne) Ne vem kaj mi je takrat bilo, vendar sem izstopila s polno vrečko.
(ampak čajnih lončkov s ptički in rožicami še nimam, tako da to šteje za ne obhodno)

Potem sem bila že zelo lačna in Bedanc je že drugič klical, če sem nabavila solato in če končno lahko odidemo nazaj na vas.

Segreti z novemberskim soncem so se meščani odrekli ogledu kulturnih znamenitosti BTCja in so postopali po Tromostovju in tržnici. Vse to prebijanje med mestno eleganco me jetako zlakotilo, da sem si rekla: "Kaj ko bi si kupila kos skutine pite, da potešim najhujšo lakoto? Od take drobtinice še nobena usta niso bila sita, pa tudi zamudila se ne bom predolgo." Sem se racionalno odločila, da Bedančeve vedno bolj pogoste klice za nekaj časa preslišim, ker moram kupiti še solato.

Od pite sem bila nekam žejna in sem kupila tri kilograme svežih klementin. Klementine so izvrsten sadež, droben in sladek, vendar izredno neprimeren za prenašanje v tako velikih količinah in siten za lupiti, če imaš polne roke vrečk. Sem vrečke odložila na štant pri prodajalki cvetja in vljudno pokramljala in potem sem se čutila moralno dolžna kupiti velik šopek (tako ugoden! bo držal celo zimo! ga je gospa sama oblikovala! samo dva evra!!!) gozdnega dračja.

Bedanc je pošiljal grizeče SMS polne besed kot Kosilo, S Taxi-jem Domov, Ne Dviguješ in Čakam, pa sem se odločila, da sem od pite itak tako fino sita, da kosila ne potrebujem več (Bedanc in mladički, vsega hudega navajeni, bodo gotovo srčno prevedrili čas do večerje s sendvičem v želodčku) in da potem takem, solate prav gotovo ne potrebujem.

In smo se vrnili domov, na deželo, brez solate.