Sunday, November 22, 2009

OB SOBOTAH IMAM RADA SVEŽO SOLATO

Bila je sončna sobota, ko sem se odpravila na tržnico, da kupim solate. Srce mi je radostno odzvanjalo, in me zavedlo proč od trga, zadaj za Robbov vodnjak, kjer stoji prodajalnica v kateri občasno pustim del denarja namenjenega odplačevanju kredita. Iz nje je omamno dišalo, pa me je prešinilo, da bi bilo, tako v sobotnem vzdušju, da bi vstopila in tako, od daleč, vrgla oko na novitete in kuriozitete. Saj moja volja je trdna in nobenega namena nimam zapravljati, za stvari Ki Jih Nujno Ne Potrebujem. Ne vem, kaj mi je takrat bilo, vendar sem izstopila s polno vrečko. (ampak VEDNO rabim še en ultrabland, kremo za roke in par različnih mil, ki v domači kopalnici izgledajo kot kosi nagnitega sira). Dragemu Bedancu sem ljubeče sporočila, da samo še solatko kupim, max četrt urice, pa mrknemo nazaj domov.
.
Dan je bil še zmeraj mil in topel in se mi je zahotelo narediti par hitrih korakov, tako pred kosilom, da mi zbudijo tek, poženejo kri po žilah in mi solata bolj tekne. Korak ali dva več, kot sem načrtovala, se znajdem pred trgovinico, ki je cela oblečena v ilustracije in črke moje mile, drage, eterične Wrabčice. Sem bila dolžna vstopiti, da spomnim lastnico, da je njena trgovina fina, ampak najbolj fino na njej je pa vseeno Wrabčicino okrasje. (Predvsem pa je moja volja trdna in mesečna investicija v glasbeno izobrazbo mladičkov ne dopušča veliko prostora za spontane nakupe. Razen za stvari, ki so res povsem ne obhodne) Ne vem kaj mi je takrat bilo, vendar sem izstopila s polno vrečko.
(ampak čajnih lončkov s ptički in rožicami še nimam, tako da to šteje za ne obhodno)
Potem sem bila že zelo lačna in Bedanc je že drugič klical, če sem nabavila solato in če končno lahko odidemo nazaj na vas.
Segreti z novemberskim soncem so se meščani odrekli ogledu kulturnih znamenitosti BTCja in so postopali po Tromostovju in tržnici. Vse to prebijanje med mestno eleganco me jetako zlakotilo, da sem si rekla: "Kaj ko bi si kupila kos skutine pite, da potešim najhujšo lakoto? Od take drobtinice še nobena usta niso bila sita, pa tudi zamudila se ne bom predolgo." Sem se racionalno odločila, da Bedančeve vedno bolj pogoste klice za nekaj časa preslišim, ker moram kupiti še solato.

Od pite sem bila nekam žejna in sem kupila tri kilograme svežih klementin. Klementine so izvrsten sadež, droben in sladek, vendar izredno neprimeren za prenašanje v tako velikih količinah in siten za lupiti, če imaš polne roke vrečk. Sem vrečke odložila na štant pri prodajalki cvetja in vljudno pokramljala in potem sem se čutila moralno dolžna kupiti velik šopek (tako ugoden! bo držal celo zimo! ga je gospa sama oblikovala! samo dva evra!!!) gozdnega dračja.

Bedanc je pošiljal grizeče SMS polne besed kot Kosilo, S Taxi-jem Domov, Ne Dviguješ in Čakam, pa sem se odločila, da sem od pite itak tako fino sita, da kosila ne potrebujem več (Bedanc in mladički, vsega hudega navajeni, bodo gotovo srčno prevedrili čas do večerje s sendvičem v želodčku) in da potem takem, solate prav gotovo ne potrebujem.
In smo se vrnili domov, na deželo, brez solate.

19 comments:

Sonja said...

Tole soboto se je tudi meni zdel greh preživet doma, sem se raje odpravila v staro Lj in povsem nekoristno preživela dopoldne. Ob sprehajanju, preverjanju zalog v Antusu, brskanju po Iki, ogledovanju stojnic na tržnici, poslušanju strica ob mlekomatu.. Na srečo se dečva in vd znata sama zabavat. Jaz pa sem ob čisto pravem tajmingu prišla domov ravno na kosilo :))

PolonaP said...

Ma ja, saj lahko tako gledava, da če je bilo fino, potem ni bilo čist nekoristno, ker lušno je pa bilo, ne?

Sonja said...

Za mojo dušo več kot koristno.. o vsem ostalem pa ne bi :))

PolonaP said...

hočeš reči, kar je koristno za dušo, ne dene dobro denarnici?

Sonja said...

Tokrat moja denarnica niti ni preveč trpela :) pa je bilo vseeno dobro za dušo :) ni za posploševat..

Sonja said...

Ajoj, one ptičje ozaljšane skodelice pa sem pozabila pohvalit. Definitivno nujno potreben nakup :)))

PolonaP said...

Nujnon potrebno in dobro za dušo

K said...

A naslednjo soboto gre pa Bedanec sam po solato? :D

Teta Bina said...

Kako lepe fotke in premamila si me samo s vojim opisom Lusha...ta teden bo spet trpel račun.
Samo za lonček mi ni jasno-kje jih imajo? Verjetno si napisala, ampak je včasih težko ostat zbran ob vseh teh intonacijah, ki prihajajo iz moje okolice.

PolonaP said...

Se ji reče Sisi. Na koncu Starega trga.

mp78 said...

Hahaha

Mateja said...

Kakšne lepe nujno-nujno-potrebne-stvari! Sploh je pa z ljubljansko tržnico, še posebno na lep sobotni dan tako, da se samo solate enostavno ne da prinesti domov. No, se jo sploh ne da. Tam so ene spiritualne sile, močnješe od trdne volje, ki potegnejo samo malo pogledat. No, me že vemo.

Spela said...

Kaj ti bo solata, če imaš lonček z wrabčevko in šopek ;)

(op.p. ”požigalec” fora) :)

Vladuška said...

Da se mi ne dogajajo podobne zgodbe, se čez vikend podam na periferijo, da si očistim dušo in jo prevetrim s svežim vetrom :-) Vendar tako 'izogibanje' ni nujno vedno dobro, kajti take zgodbe in dogajanje je zlata vredno. V bistvu ti zavidam v najboljšem pomenu besede :-) Po mastercardevsko: šalica xx Evrov, šopek 2 Evra, tvoje sobotno dopoldne - neprecenljivo.

matilda said...

Solato se VEDNO najbolje izbere, ko je bejba sama ali v družbi BF (opcija le še gay bratranec), ker za solato si je potrebno čas vzet, vmes v miru posedet v družbi enega aperitiva ali švicarske rezine, še mal solate nakupit in pustiti da otroci kuhajo skupaj z očijem...

Vanja said...

Haha, take zgodbe so mi všeč. Te popolnoma razumem!

M said...

Najs, takoj bi zamenjala z mojo sobotno varianto ...

Darža said...

Tudi jaz rada zabluzim kako soboto...

METAMUNDUS said...

polona: iiiiiiiiiiii
(vem da to ni noben komentar, ampak iiiiiiih)