Letos sem strašno zadovoljna s smrečico,
Otroci že, ampak psa poper ne moti (me pa skrbi kako bo prebavljala vse te zlate trakce), mene pa itak ne. Pa še trakec si znam odvezat, preden pojem piškot.
eh, kaj se delam fino, pojem tudi piškot brez trakca. In tudi piškot brez dekoracije. Pa piškot , ki je rahlo zažgan (tak, ki bi ga moja Mojca oblila s še posebno veliko sladkorja in odnesla tašči).
In seveda se mora ta nebrzdana peka tudi kje poznati:
dokler ti stara mama pravi "da si malo k sebi prišla"... je to ok, ko pa te pelje na kavo in reče, "da pri dveh otrocih maš pa ja lahko kakšno kilco več"... je pa to znamenje za preplah.
Kakorkoli, bom za božič naredila eno tako bolj lahko sladico: Buche de Noel po Nigelli
(In če rečem "bolj lahko", s tem seveda mislim, da je lahka za naredit, ne pa da sem jo naredila iz jogurta, zelene in stiroporja.) Čedne odnose s sorodniki bom namreč najlaže ohranila , če bom advent prebila v čokoladni komi.
2 comments:
Bravo Polona! Skozi kuhinjsko okno občudujem tvoj adventni venček na vhodnih vratih.
zelo hvala soseda.
Sem čist paf.
Jaz pa gledam vsak dan in bunke na magnolijah.
LP
in srečeno novo, čeprav že malo pozno
Post a Comment