FRIŠNO NOVO JUTRO

Letos sem strašno zadovoljna s smrečico,

uporabile smo vse stare okraske in napekle sveže piškote in vanje sem zamešala zvrhani žlici popra. Ideja je bila taka, da bodo otroci pustili pekoče piškote na smrečici.
Otroci že, ampak psa poper ne moti (me pa skrbi kako bo prebavljala vse te zlate trakce), mene pa itak ne. Pa še trakec si znam odvezat, preden pojem piškot.
eh, kaj se delam fino, pojem tudi piškot brez trakca. In tudi piškot brez dekoracije. Pa piškot , ki je rahlo zažgan (tak, ki bi ga moja Mojca oblila s še posebno veliko sladkorja in odnesla tašči).

In seveda se mora ta nebrzdana peka tudi kje poznati:

dokler ti stara mama pravi "da si malo k sebi prišla"... je to ok, ko pa te pelje na kavo in reče, "da pri dveh otrocih maš pa ja lahko kakšno kilco več"... je pa to znamenje za preplah.

Kakorkoli, bom za božič naredila eno tako bolj lahko sladico: Buche de Noel po Nigelli

(In če rečem "bolj lahko", s tem seveda mislim, da je lahka za naredit, ne pa da sem jo naredila iz jogurta, zelene in stiroporja.) Čedne odnose s sorodniki bom namreč najlaže ohranila , če bom advent prebila v čokoladni komi.