Friday, November 28, 2008

nedolžnost



Nekaj meglenih dopoldnevov nazaj sem srecala Tjevo teto. Tjeva teta izgleda kot slovenska izvedba Loulou de la Falaise, glamurozna in bohemska in s krasno kariero in brez dlake na jeziku. In tako je brez dlake, namesto da bi me povprašala po tastovem zdravju, vprašala


"Polona, zakaj zanemarjaš svoj kreativni potencial?" kar se je krasno usedlo v bolečo rano, ki jo je zadala mama Ježkine najboljše prijateljice.


Mama Ježkine najboljše prijateljice je ženska ki vedno malce premisli, ko kaj vprašaš, kot da besede niso za na odmet in da moraš razmisliti kaj spustiš iz ust in ki uporablja tako lepe besede kot sta "gracilna" in "lapidarno" in s tem lepim jezikom je rekla


"Polona, pa zakaj ne vračaš svojega znanja družbi?" in ker je to sedlo na žulj, ki so ga pustile besede Tjevega najboljšega prijatelja, ki mi je po fini večerji predlagal, da namesto, da med juho morim s knjigami ki sem jih prebrala , raje začnem pisati blog. Sem mu seveda povedala, da je to bedna ideja in da naj kar sam piše , če misli, da je to zabavno.


Česar generacijo starejšima gospema nisem upala povedati.


No tako.

Ne bom veliko pisala o knjigah, ker se bojim, da pisanje ni moj point forte,
plan je tak: pisala bom o tistem delu mojega življenja, kjer se ukvarjam z otroci (za potrebe tega bloga poimenovani Ježika in Noka) s svojim psom (Gvendolina. Brez nicknamea) s svojimi lonci in kastrolami in predvsem, predvsem o stvareh s katerimi se bodo ukvarjale moje ogorele roke.


(ogorele roke -to ne pomeni, da sem si roke scvrla, ko sem pohala, ampak da pri najboljši volji ne morem napisati, da so kaj naredile moje bele roke, ker imam res čedno olivno polt, tudi če sem jaz tista, ki to rečem. In moje olivne roke se sliši precej bedno. )


Torej...ena izmed prvih stvari, ki so jih naredile moje ogorele roke in res nežno bele rokice moje Ježike in nežno ogorele ročice moje Noke je tale.


Inspiracija je plavala nekje po medmrežju in je zaradi malomarnosti zgubljena za vse večne čase,



Grozljivi detajli rok brez lastnika in dojenčka na podstrešju.



in potem kako Gvendolina povsem prestrašena (sta rekli Ježika in Noka) spi pod svojim plakatom.

Zdaj pa zajamem sapo in objavim.

1 comment:

Urškin Raj said...

danes sem te odkrila in sem NAVDUŠENA!!!!!
krasno!!