WORKING SATuRDAY

Kaja me je na oktoberskem Artišu rešila gotove podhranjenosti.  

Tisti dan sem pojedla samo pičli toast ali dva in ju poplaknila s sendvičem, župco, šniclom, pirejem, kozarcem rdečega in eno belo kavo, tako da nič čudnega da sem bila od pomankanja hranilnih snovi že povsem šibka, ko je prišla Kaja s pladnjem doma narejenih Bajader .

Mi je bilo samo malček nerodno, ko sem si jih tako pohlepno basala v usta.

Čedna Kaja

  Potem sem jo srečala v Bistro Baziliki tisto petkovo dopoldne, ko sem prišla  Bazilikini Chefici  potožit kako moram nujno pofotkat svoje šalce, pa kako res ne maram fotkat, pa da bi v popolnem življenju prišel kdo mimo in rekel: " Polona, jaz bi pa z veseljem pofotkala te tvoje krožnike" in še preden sem nehala hlipati in si naročila še en kos pite je Kaja rekla: " Polona, jaz bi pa z veseljem pofotkala te tvoje krožnike"

In jih je res. V Bistroju, ker je tam tako dobra svetloba, fina kava pa še pite imajo vedno na zalogi, če se počutiš krhek od obilice dela. Poleg tega je zelo stimulativno delati (in če rečem delati, s tem mislim opazovati Kajo pri delu) v ustvarjalnem okolju.

Ker tisto soboto je Chefica, meni nič tebi nič zamesila par pit,

pa še kruh

Kaja je naredila en cel kup genijalnih fotk 

"On my head" cup by PolonaP photo Kaja Pogačar

"painted black" dessert plate by PolonaP photo Kaja Pogačar

jaz pa tudi nisem sedela križem rok in sem nekaj malega pozobala saj sem bila od nadzora in dobrohotnega usmerjanja vse te produktivnosti 

povsem izžeta.