Včeraj se je odprl Deseti Slovenski Bienale ilustracije in medtem, ko so izkušeni ilustratorji ignorirali razstavo, postavali pred Cankarjem, žulili svoj kozarec belega in se pritoževali nad recesijo,
sem jaz s pom - pomi skakala pred svojo sliko.
Govorice, da sem se skušala fotografirati z vsakim obiskovalcem galerije ki je vsaj s kotičkom očesa ošinil mojo sliko, pa so zgolj in samo govorice.
Yesterday was the grand opening of Slovenian Biennale of illustration and I didn't take a single picture of the event.
I was far to busy jumping, joyfully yodelling, dancing and doing double flips, because in the farthest corner, at the end of the very long and dark corridor,
one of my drawings
is exhibited.
9 comments:
a ti si bila una teta, ki je ves čas mahala za novinarko v etru:D
čestitam!
Hočemo videti pompome! :D
taja t. je od danes naprej moja uradna pasja portretistka!
Bravo, bravo, bravo!
Una, ki je mahala IN vpila: "mami, lej me! na televiziji sem."
IN zakaj jest to zvem tazadnja?
Nihče me ne mara, NIHČE!
Že zdaj sem grda, stara, nepriljubljena in pozabljena, kmalu bom pa umarla osamljena in me bojo po enem mesecu našli posušeno in obžrto od golobov in miši. Že prav. In potem vam bo žal!!!!
okej okej, mal me je zanesl, priznam. mogoče bi en žinjintonix pomagu....
Super!!
eh Yemi sej te bom po wwwju vsake tolk pobarala, če še dihaš in lulaš in če je zaloga džintonika pošla...je pa morda vsseno bolje če golobov ne hraniš, ker se pol ti hudiči navadijo in čim boš malce zadrnjohala, piiik nate.
Post a Comment