pa čeprav se sprehajamo po barjanskih stranpoteh ,
pa čeprav nežni psiček po poti sopiha z gobčkom prislonjenim na moje koleno,
pa čeprav v levici držim štrik in v desnici vrečko za pobiranje pasjih drekov (=civiliziran sprehajalec psa)
pa čeprav se korak za nama s psom vlečeta še Frišnica in Frišnejdžerka (=civiliziran sprehajalec psa, pa še zgledni starš)
pa čeprav na Barju lahko sreča še vse kaj bolj nevarnega kot mojega ubogega psa; ( šakala, kravo, kmeta ali celo prebivalca Iga )
Potem mi, jasno, ne reče ne Dober dan, ne Boh lonaj, ampak "AJ KJ PUPADLIU?" in se nasmehnem in še celo popoldne razmišljam, da odgovorov je bilo, pravzaprav, več...
 |
| Iz FRIŠNO NOVO JUTRO |
a) "pes je v redu, otrok pa rajš ne dražit"
b) "Ne, ne, pes je super . Samo ne ga v oči gledat. Pa ne tečt. Ali pa glasno dihati"
c) "Pes bo danes bo miren, sem ga za zajtrk nad otročke z vrtca spustila"
d) "ne, pes ni popadljiv, sem pa jaz zato"
...in potem se zaženem vanjo in jo podim do avtoceste, medtem ko otroci in pes brezuspešno kličejo za menoj:"mamica, mamica, ustavi se!"
Subscribe to:
Post Comments (Atom)
- PolonaP
- Ime: Polona P..... Poklic: ilustratorka..... Sanjski poklic: ilustratorka..... Alternativni sanjski poklic: pisateljica ..... Prihodnost: svetla..... e-mail: polona.pacnik@feston.si
28 comments:
PO tem kar se je včeraj zgodilo meni (lahko prebereš na mojem blogu) - se bom sedaj isto drla... In tudi to, da dajte svoje pse na špange... Jebi ga!
...Sebi, globoko v sebi sem prepričana, da je sočlovek neprimerno bolj nevaren kot najbolj bizrknjen pes,
imaš pa absolutno prav, da ima človek prednost pred psom , ergo...
...psa na ketno?
heheh, to je pa bila zdaj popestritev mojega frišnega jesenskega jutra. :)
vzamem prvi komentar, me je nasmejal. pa tazadn s tistim tekom je tud zabaven :)
mene odvezani psi, če ne skačejo, ne motijo. je pa zadnjič kolegica skoraj splezala name, ker so se po glavni sprehajalni poti pripodili trije odvezani psi (lastniki cca. 500 m proč), ona se jih pa grozno boji.
Rada berem te tvoje pasje-človeške (in ostale) prigode, pa čeprav do zdaj še nisem nič komentirala. In kot velik pasjeljubec(ter večino svojega življenja tudi lastnik zverine)dobro poznam in razumem obe skrajnosti. S tabo delim filozofijo, da je običajno lastnik bolj nevaren od psa... Je žalostno, ker se z nekaterimi ne da srečat na pol poti :(
O, jaz sem tudi imela najbolj ubogljivo, prikupno, nežno, prijazno, miniaturo od psičke pod soncem. In ponosno sem jo sprehajala brez povodca, da pokažem, kako civilizirana je in kako inteligentna, že na moj pol-korak je vedela, da mora pristopiti bočno k meni.
In sva tako nekoč migali z repki po ulici, pa moja šolana, najinteligentnejša in najbolj vodljiva psička pod soncem mimogrede prijazno in vljudno skoči na še ne 2-letnega otroka, mu z opravičilom sune slane-palčke iz rok, se mu opraviči, ker ga je ob tem podrla in primaha za mano.
Nikdar več je nisem sprehajala brez štrika.
Pse na povodce.
Oh joj, tole zveni tako zelo znano! Jaz največkrat take ljudi kar ignoriram, čeprav imam par cvetk vedno na koncu jezika. Še najbolj so mi hecne stare mamke, ki komaj hodijo, potem pa 200m prej svoje malo ščene v naročje dvigujejo, ker gre nasproti velik pes in velik pes = nevaren pes.
Jest rajši dajem Otroka na povodec. Ima blazno afiniteto da v vsakega pitbula, bullterierja, american staffordshire terierja, lačno-izgledajočega dobermana ali rotvajlerja rine z 'Maaaamiii leej ga kuuužiiija, a lahko poboooožaaam kuuuužijaaa, sej mu bom dala rokico za povooohat....' Beh. In lastniki so večinoma dečki, ki vsebujejo toliko testosterona, da ga morajo še v vrečki s sabo nosit. (Tisti tip, ki ima okrog bicepsa toliko kot jaz okrog stegna, in to ni malo, ter glavo, ki izgine nekje med rameni, brez vratu.)
še odgovor e) sploh ne tolk kot vi. pa še brez nagobčnika okol hodte ...
Tudi jaz obožujem velike in male kužke, resnica pa je da raje vidim da so na povodcu. Se je že zgodilo da mi je tako spuščen, prijazen z gospodarjem (ki ga je neuspešno lovil) skočil v voziček. Verjetno so mu zadišali piškotki ali nekaj pač kar sem imela v košarici, ni se zgodilo nič hudega, bila pa je neprijetna izkušnja. Če je pes velik pa je občutek še toliko bolj neugoden. Verjamem da ti svojega kužka poznaš in veš da je najbolj neškodljivo in prijazno bitje ampak naključni mimoidoči s po možnostjo že kakšno slabo izkušnjo pa tega ne more vedeti in ga tudi ni za obsojati.
Nič naum rejkla, sem preveč popadljuiva:)
Meni pa se zdijo ta hip najbolj nevarni psi in njih lastniki na povodcih! In to tistih super Flexi povodchih! Oni dan sem se v centru Ljubljane, s kolesom močno zapletla in vpletla med lastnika in njegovega ljubljenca. En je stal na začetku prvega mostu, drugi pa na kraju tretjega mostu. Seveda govorim o Tromostovju, povodec pa odvit do svojega maksimuma. Bolj, ko sem se trudila lastniku dopovedati, da ni ok takole blokirati pol preserca, bolj mi je tulil, da je pes na povodcu?! Zame so pri nas še vedno najbolj nevarne ceste.
@Polona:
1. strinjam se, da je človek bolj nevaren kot pasja mrcina. Bilo katera.
2. samo zato, da imam mir pred ljudmi in pred ostalimi psi, dam svojega cucka na štrik. Ne želim, da moja psica v kogarkoli sili in prav tako ne želim, da kdorkoli sili v mojo psico. Če kdo izrazi željo, da bi Žižo pobožal ali da bi se s kom povohala: sploh ni problema.
3. ja, čedalje bolj verjamem, da morajo biti psi na povodcih. Na kmetih na žalost to pomeni na ketnah... Ampak na žalost je tako, da so ravno tisti psi po kmetijah problem. Ker niso cepljeni, niso čipirani, niso socializirani in ponavadi niso preveč prijazni.
4. potem, ko sta mi dva psa enkrat Žižo že konretno obdelala ne prenašam psov, ki niso na povodcih (http://njokica.blogspot.com/2009/01/naj-bo-2009-bolje.html). Marsikatero nesrečo bi se dalo preprečiti, če bi bili psi na povodcih...
...sem hotela vsa pametna napisat, da se VAŠI psi verjetno ne znajo obnašat, pa kradejo otrokom lučke iz rokic (moj nikoli!), podijo mačke (moj nikoli!) in ščijejo na sveže posajen motovilc (moj nikoli!), ker MOJ pes, pač uboga kadar ga pokličem in mu rečem, ne, fuj, sedi, daj taco, preval nazaj...
...ampak sva ravno nazaj s sprehoda kjer ji je kup svežega gnoja tako neustavljivo zadišal, da si ga je sklenila vtreti v vsako poro, da je bilo vse dretje zaman in sem jo morala za rep dol odvlečt.
psa na ketno!
zdaj jo grem pa oprat
Drekecpekec, več dni mrtva podagna, užautana svinjska kost, zasmrajene naplavljene alge = Ni Ga Boljšga:D
Pol pa veš kaka mačeha sem, ko sem mojo bogo Bibuljo, po tem, ko se je prejšnji vikend I-Z-G-U-B-I-L-A!!!! in sem preživela noč v zidanici pri odprtih vratih in so ziher kakšni kradljivi Romuni okoli postopali...če ne oni pa srnjački ziher, si izgulila kolk do O, bil najbolj umazana in prešvicana in pocasta v svojem nekratkem življenju (mimogrede, če se je kdo od vas rekereiral v nedelju zjutraj po Parancani in tam zagledal lutajočo gospo v tibetanskih hlačah, sflekani majci, frizuro na hojladri, ki je čez vinograde vpila Bibaaaa, Srceeee, Cuciiii...vam povem,da sem bila zeloooo obupana)...no, kje sem že ostala...bejba se je vrnila, za zbezljanje sem kriva Jaz in potem sem jo morala še skopat, ker se je v tej dooolgi noči morala zakamuflirat v eno razpadajočo Karkoliže. Prava Marine Seal.
Nikomer ne privščim take noči.
A Gvenda je smredla al kaj:D
Tudi jaz se strinjam, da je v zelo veliki večini primerov človek tisti, zaradi katerega je pes lahko nevaren.
Takole gledam na to (v bistvu je to zgolj tolažba):
zaradi nekaj takih neodgovornih ljudi so vsi psi kaznovani s tem, da morajo biti na povodcu, prav tako kot moramo npr. zaradi parih norcev vsi ljudje na letališčih (in še kje drugje) trpeti tiste blesave varnostne ukrepe, pa čeprav smo lepo vzgojeni.
Na žalost življenje ni pravično.
Aja, zgodbica je pa za počit smešna - štrik gor al dol! :)
Zgodbica je zabavna in res je, da je odvisno od lastnika, kakšen je pes (čeprav tudi lastnika lahko pes kdaj preseneti), ampak naključni mimoidoči bo, roko na srce, težko vedel, da sta lastnik in pes neškodljiva. Jaz imam tudi večkrat refleks "a lahko pobožam kužija, saj mu bom dala roko za povohat", ampak ko pride en šarplaninc ali še kakšna večja mrcina proti meni, se pač ustrašim in zmrznem. Lastniki pa pol kao užaljeno - ja sori, tablico "brez skrbi, ni hud pes" ste danes pozabli doma, gospod.
Me pa še bolj iz tira vržejo ljudje, ki po centru - na povodcu - sprehajajo dve ogromni dogi, rotvajlerja in dalmatinca (skratka, ene 4 ogromne pse, od katerih je vsak težek -da o moči ne govorimo - približno toliko kot lastnik).
Je pa lep kuži, drugač, in verjamem da ni popadliu:)
pse na sprehodih na povodbe in mir!! nihče ne more na za svojega psa vedno in povsod 100% trdit da ne bo nič naredil!
Meni tudi rečejo, lahko pobožam...seveda...na lastno odgovornost....a bo ugriznila...ne vem, do sedaj še ni.... pa ni nobenega blizu :) aja, pa imam 20-klisko bejbo:)
*povodce
LOL :)
Meni so psi na povodcih vsec, kadar grem na tek...ne vem, a je zaradi elasticnih tekaskih hlac cez mojo debelo tazadnjo ali blescic na supergah, ampak v vsaki salonski civavi se prebudi lovski nagon in se zapodi za mano. Saj ne recem, za kondicijo je v redu, intervalni teki pa to :)
Saj je vse to samo del zivljenja, se dobro, da nas sekirajo povodci/psi/lastniki in ne jamski medvedi/morilsko sosednje pleme/ledena doba ;)
Jaz pa pravim: "Daj psa na štrik, da ne bo težil divjim živalim!" Hudo je gledat srne, pa ptiče, pa še kaj drugega, ko vsi nori bežijo pred spuščenimi psi. Še posebej spomladi, ko imajo mlade.
In takih zgodb, kot jo je napisala PF je tudi nešteto. Poznam odrasle ljudi, s katerimi so se psi samo "malo poigrali", ko so bili otroci, pa imajo doživljenjski strah pred njimi.
Pa nimam nič proti psom, saj navsezadnje niso prav nič krivi.
A ja, pa še to: lastniki naj se zaboga že začnejo ukvarjat z njimi, saj so živa bitja!
pred letom sva se preselila na vrh enega hribcka, idila, pogled na dolinico, tisina, sredi noci sem se zbujala, ker nisem bila navajena, da je taka tisina. na koncu ulice, samo 2 soseda. gozd tik ob hisi, koncno moj vrticek...
po dveh tednih sem imela obcutek, da se mi bo zfuzlalo, ker sem iz smeri gozda slisala psa, ki joka, ampak res joka...kot mali otrok. in sem bluzila po gozdu iskala psa. dokler nisem dojela, da je gozd pac kot amfiteater in da jok prihaja iz kontra smeri, iz smeri ene hise, kjer imajo labradorca, ki zgleda kot doga in zivi na borih 3m2.
tako, stalno se sprasujem, zakaj imajo taksni ljudje zivali. zakaj ni neke kontrole nad tem kdo vzgaja zivali. in cemu imajo zivali ljudje, ki niti z ljudmi ne znajo?
Čisto komot jih prijaviš.
Itaq. Bogi pes.
Bogi pes, ne pa tako kot Gvenda od Frišne, ki ji Pasja Mati blatne obkladke inu maske nudijo, za blesket v dlaki in iskrice v očeh.
Eau de Merde rules!!!!
(zdej grem pa očistit ekran, ko sem v smehu kafe prhnila po njem...drekapeka.)
Madonca, da se pretvorim v Mamie Dearest, ko se povalja v Nečemu...najprej nekaj bežno zasmrdi, ko en dahec, medtem ko ležiš pod češnjo in poglobljeno bereš Služkinje, še bolj poglobljeno listaš Elle UK, in z ušeci slediš zvokom siničke ter z v kotu vidnega polja zaslutiš, da je je pes švignil mimo (direkt čez vrtnice), pol zakričiš tja k mizi "a je Srečko gnoj prišeljal!?!?!", pol senca švigne mimo vidnega polja desnega očesea (na tega vidim bolje) in smrad dobiva pomen in natančno fazo usmraditve...nakar te pes pride pogledat čisto od blizu in ti si ves preserečen, da te ma tooook rad ...?=(&&%!!XXXX?*?)=jaaaaakcccc... in potem moraš Tega Usmrajenega Stvora z AVTOM! pripeljat domov! Tako me ima da bi jo okopala v L'Ocittane Verven, zlila malo Lunine Magnolije in jo pošpricala z Happy Clinique...neee, saj jo ne, nisem živalski doktor Smrt. Mah, povodec ha?
....joj, SLUŽKINJE!!!! (alias THE HELP)
Bejbe, če še niste brale, NUJNO NUJNO!
(jaz sem sem jo kupila po tvojem priporočilu , a se spomniš Tildi, ko si mi pisala o gospeh ki vzgajajo otroke, ampak jim ne zaupajo čiščenja srebrnine? )
Aeveda, Matilda je o bukvici čivkala pred letom dni v angleškem čivku;)
Mah, me prav zanima film...Ta temne gospe se poklapajo z mojo vizijo, ta ržnate pa ne ravno:(
Post a Comment