Danes boste naredili dolgo pot,
in na koncu romanja, posutega z radostmi, drobnimi zadregami in notranjimi odkritji, boste našli nepregledno zakladnico
topline,
radostnih odkritij,
hrane za izčrpano dušo,
bodrila za duhovno rast.
Da, lahko bi rekli, da bo ptica v vas
našla
svoj
novi dom.
12 comments:
ja, tale trgovinica na Bledu je res topla in navdihujoča
videla prvič.
Danes.
Kupila stvari, ki jih, jasno, nisem potrebovala, preden sem stopila v trgovinico.
Ker bi bilo res bizarno, če bi se zbudila in si rekla, danes pa NUJNO potrebujem en snow globe.
Hmmm, sodeč po drugi fotki si je Dedek Mraz naredil kar zaloge;-)Zelo bi imela tisto stensko uro (na prazni steni!!!) Snow globe je dobra naložba (samo ne bodi Nezvesta).
Čekirano za naslednji obisk vasice ob Jezeru.
Bežno si lahko predstavljam, da je to, da še nisem romala na to duhovno potovanje, dobro zame. Ker se mi malo zdi, da bi od tam prišla domov zelo spiritualno sita. S toliko ptičjih hišic in valilnic, kot da sem se letos namenila z njimi krasiti božično drevesce.
Tole si moram zapomniti. Moje bom poslala okoli jezera, da bom imela mir, hihi
Ko je že toliko lepih, mamljivih, načičkanih, slastnih sadežev na kupu pa bom dodala še tri (virtualne), morda se vam pocedijo sline za lepimi fotkami, nakitom, torbami in igračami iz naših logov. Med moje priljubljene (dnevne)obroke virtualnih vitaminov sem v teh jesenih dneh vključila tri bloge: www.objemidrevo.blogspot.com (mislim, da ga je tu pri Poloni že omenila Vixi)kjer nastajajo krasne igrače, torbe in zanimivi zapisi, potem me je zaintrigirala skrivnostna www.tetabina.blogspot.com, ki ima oko sokolovo za detajle in tudi fino piše (kaj ne Polona;-)) ter zadnji M&M (ti bomboni so v resnici vitamini) je www.minivanilli.blogspot.com, ki se je ravnokar potunkala v blogerske vode in med drugim izdeluje krasne vzorce (morate videt!). Tako, zdaj pa grem kuhat kosilo.
Ohhh... Ahhhh... Vzdihujem! :)
Polona, naslednjo soboto grem na Bled, mi lahko prosim namigneš kje se nahaja ta štacunca?! Hvala.
Ne moreš zgrešiti:
Ob jezeru, dvesto m desno od hotela park.
Nazadnje sem bila na Bledu pred enim mesecem na Daliju, s sinkom smo odšli še na obvezno futranje račk, ki so bile tisto nedeljo še posebej vesele, saj so dobile grancereale. Naenkrat se ulije in pohitimo pod zavetje tiste znane restavracije s super kremšnitami. Horda italijanskih turistov nas prehiti. Končno pridemo do mize, ki si jo delimo z italijanskimi penzionistkami. Ena od njih prosi mojega moža za ogenj...ta pa privleče iz žepa vžigalnik z napisom :TRST JE NAŠ. Kaj kmalu smo se lahko raztegnili čez vso mizo. Pa še zdaj ne vem ali je bil kriv ta vžigalnik ali sinovo vpitje. Od takrat je ta vžigalnik spravljen v tistem našem "in emergency only" predalu.
tak, da do tele lušne trgovinice nisem prišla. Bi pa zagotova odšla s kakšno prčkarijico.
Matilda res hvala za reklamo.
Kroh, kroh, mislim da mi je tvoj mož zelo všeč.
A imaš kakšno idejo, kje je kupil vžigalnik, ker Bedancu bi se kolcalo od veselja, če bi ga dobil pod smrečico?
Kroh, kroh, mislim da mi je tvoj mož zelo všeč.
A imaš kakšno idejo, kje je kupil vžigalnik, ker Bedancu bi se kolcalo od veselja, če bi ga dobil pod smrečico?
Jah polonap. Predvsem kadilska strast je tista, ki je mojega moža gnala do tega zgovornega vžigalnika. Bili smo na kavi pri etno muzeju (tam pri ta starem delu-btw: super kafič). Želel je enega prižgat in ni imel ognja, kelner mu je prinesel tega in mu ga ob njegovem navdušenju kar podaril. In sva se še režala, ker je šel naslednji teden v Italijo, da bo bolje, da tudi ta vžigalnik ostane v avtu. Potem pa tkole odganja uboge turistke kar v naši mirni deželici.
Post a Comment