Thursday, August 20, 2009

VZGOJNO

Nekateri starši imajo trmaste, jezikave, srborite in sploh najedljive otroke s katerimi so si neprestano v laseh. Jaz teh težav nimam. Vsled vestnega prebiranja Jasperja Juula, Benjamina Spocka in Jackie Collins sem jaz z mojima otrokoma v konstantno toplem, demokratičnem in predvsem prijateljskem odnosu.

19 comments:

anja said...

hehehehe, kaj ste pa imeli :D

K said...

(:
jaz imam še vedno na vratih napis, izrezan iz ene revije. piše: ati, spet sem dobila šus. morda bi bil že čas, da ga odplepim dol. hih.

matilda said...

Ohoho, vidim, da je pri vas faza klcanje mame po imenu že nastopila.

Mateja said...

Prisrčno.
Bravo mamam, ki svojim otrokom ne dihajo za ovratnik. Bravo decam, ki svojim mamam kdaj ne dovolijo ostopa v njihovo kraljestvo.

PolonaP said...

Trenutno smo, kar se klicanja mame po imenu tiče, v dualistični fazi:
"Mamica, a bi naredila palačinke?"

in

"Polona, ful si zoprna, ker nikoli nič ne dovoliš!"*

*ta je klasična, a ne? Še sama se spomnim kako sem jo renčala v mojo zlato mamo.

Izgubljena. said...

Hvala za tak dolg in širok nasmeh pri mojem dobrem jutru :D

METAMUNDUS said...

solze in salve smeha ...
: ))

matilda said...

Dokler se spomnimo kaj in kako smo to počele 135 let od tega, imamo šanse.

Včasih sem presedela v sobi cel dan in ne govorila z nikomer. Mami ni bila lahka.

petrovka said...

ooooo, potem tudi pri nas nimamo težav z vzgojo :):):)

McCrafty /Klavdija said...

dobra!

mateja said...

luštno:))

Anonymous said...

vsa klasika se neha, ko prideš do "dokler živiš pod mojo streho, bo po moje".

Jana said...

Nasmejala sem se do solz :)

Anonymous said...

Pri nas je bil oglas "Tu vstopijo samo lost in space". Klicanje po imenu pa je prišlo prav babici. Babi namreč ni želela biti babica ampak Štefi. :-))

Alenka said...

O ,Saj to je tipična srečna slovenska dužina. A ni tako povsod, vzgoja je res dobra stvar. Jaz to opažam že 15 let. Zdaj ,zadnje čase se pa sploh kažejo uspehi:):):)Jaz tudi skoraj nikamor nimam ostopa , samo , če imam sesealec prižgan me povabijo:):)

PopiKoki said...

hihihi, tudi meni so kar solze stopile v oči, da glasnega krohotanja ob računalniku in začudenih pogledov iz kuhinje ne omenjam :)

Uf, kaj me še čaka...

Alenka said...

Polonap nisi prepozna. Si "in" , ostop je še dovoljen:):):)

Jaja said...

he, he, he

PolonaP said...

Živijo Jaja