Thursday, August 27, 2009

Mesece nazaj sem se začela važiti, kako sem dobila v risanje prvo slikanico, tole pa je opravičilo, ker do zdaj še ni bilo nobenega jasnega napredka.

Še dobro, da gredo čez par dni otroci nazaj v šolo, ker je peklensko težko delati, če ti dve umetnostni kritičarki stojita za hrbtom:


Zakaj si ji narisala tako grdo špango v lase?

Zakaj ni knjig na policah, a nisi rekla, da se dogaja v knjižnjici?

Zakaj se pa knjiga ne smeji?

Zakaj se pa knjige bolje ne vidi?

A boš naredila palačinke za večerjo?

A grem lahko na tvoj računalnik?

A lahko tvoj čopič?

Oprosti mamica, nisem hotela zliti barve...

A gre lahko moja sestra stran?

Kdaj boš pa dokončala?

Zakaj pa pospravljaš barvice?

A si zdaj sitna?



Grrrrrr... nisem sitna, ampak ko je Michelangelo risal, se mu spodaj po kapeli sigurno niso drli njegovi otroci, da jih lulat in kdaj bo popoldanska mal'ca.

19 comments:

K said...

Midva imava že celo njuno življenje službo doma, pa morava še vedno skoraj vsak dan povedati, da zdaj mora biti pa mir, ker sva v službi. Saj ne deluje dolgo, ampak nekaj miru se pa le naučijo dati, še posebej tisti, ki že znajo npr. delati domače naloge. So bile pa te počitnice tudi zame marsikdaj rešitev slušalke v ušesih. Ni šlo drugače.

Pullga said...

Aha, zato ne moreš spati ob pol dveh ponoči. Vsakič, ko imam napad, da bi imela mir pred mulci, se spomnim, da ga bom imela še prekmalu. Ampak do napadov miru pride pogosto. (joj sami taki, ki imajo služba doma...)

huana said...

Da mi je ulovit zlatnu ribicu pa da poželim samo tu jednu želju:da nikad više ne moram spavati.Jr onda bih imala dovoljno vrmena za sve što želi moja kćr i za sve što želim ja.Naime,sv svoje dužnosti,i obaveze,i zadovoljstva,obavljam dok ona spava.Sad je dobro dok je ona još mala (3 i pol) pa još spava po danu,tako da ne moram puno krasti od noći,al bogme kad me stisne neka narudžba,a svaka me stisne,heklam i do dva u noći.Nakon toga prste ne osjećam 4-5 dana i heklanje stoji po strani,al to je žrtva nas majki-umjetnica.

Suzy said...

Ja, španga je res grda. In knjiga je prazna. A je to sploh knjiga? :)))) Pa to sigurno ni v knjižnici :))))

moi said...

Sem že mislila, da si moja2 slišala. ;)
Pa če jih mamo še tako radi, ko rabimo svoj mir za ustvarjalnost.

moi

Nataša said...

Pa a ne, da imata svojih barvic miljontavžntkrat več?

Ja ja, nas je kar nekaj, ki že težko čakamo 1. september...

PolonaP said...

Hanci, ne, ne , ne!
Če ne bi nikoli več rabila spanca, ne bi nikoli več sanjala (in imela razloga, da nafehtam Bedanca da mi prinese kavo v posteljo...)kar bi bila grozna škoda.

Itak bo pa kmalu,kot je z zadovoljstvom ugotovila že Mravljica, 1.september.

Sonja said...

Koook ste čudne :)) Jaz pa sem tako uživala čez počitnice, ko ni bilo treba vsak dan preverjat, če je še kaj za narest, če se moramo kaj učit, če vse razume, če je ustrezne volje, če... Uhh. konec počitnic bo :(

Mateja said...

Očitno ti tvoje nutricionistične laskaste finte dobro v praksi udejanjaš, ker se na risbi nič ne vidi, da se poleg preriva otročad in ti puli barvice iz rok.

METAMUNDUS said...

iiiiiiiii zelo lepa risba, lep obrazek, super zamišljeno zdolgočasen...knjižnica pač, logično! me know it takes time 4 details...go ahead

matilda said...

Pa otroci so vendar tak vir inspiracije!!! Recimo za uspavanke in ...grozljivke;-)Zmeraj prebudijo najgloblja čustva. Vseh vrst.

PolonaP said...

Matilda, če zelo rabiš ti dam v promocijsko ponudbo - dva za ceno enega, otroka za pazit.

Inspiracija zagotovljena!

PolonaP said...

Preden otroka in njune babice priletijo nadme s pravičniškim gnevom:

moji zlata otroka STA neizčrpen vir zabave in navdiha in nikoli jih ne puščam v varstvu, ampuk ju imam varno pripeti na svoj predpasnik.

Anonymous said...

Po takem rafalu :) si, hmm, demotivirana? Ne glede na vso zlato, ki ga sicer trosita naokoli...

matilda said...

Hmmm, hmmm. Morda kdaj, enkrat, prav zdaj sem sredi nečesa, pa ravno ta vikend sem že splanirala in rezervirala, pa tudi plačala, ampak, če boš res nuuujno potrebovala.... Recimo, če boš imela 43,5 vročine in bo Bedanc na misiji Space Shuttle, absolutno, brez pomislekov. Zmenjeno.

matilda said...

Dodatek: za vse tiste, ki ne morejo spat in rade prčkajo po stanovanju in jim minimalmodernizem ni preveč pri srcu in jim je ravnokar stara mama zapustila razpadajoče pohištvo njene mame...http://vintagesimplehome.blogspot.com/

Anita Puksic said...

Meni je pa prav všeč slika. Pa verjetno punca sedi v čitalnici, pa pač ni knjig zadaj :D

Mir in ljubezen!

Lorelai said...

Prvič komentiram in se z veseljem pridružujem... Pravi nasmeh se mi je razlezel na obrazu, ko sem tole prebrala... Namreč doma imam tudi jaz dva umetnika.
Srečno...

Tisza said...

Ma ja, otroci so res vir navdiha- samo kaj, ko ne pustijo nič časa, da bi se ideje utelesile. Vsakič, ko privlečem na plano oljne barve- enkrat do dvakrat na leto- se prej znajdejo na hčerkinih licih, rokah in obleki in pohištvu in kavču in preprogi pa zavesah- kot na platnu, ki bi sodilo, po mojih sanjarijah sodeč, v sam vrh umetn. scene (če seveda ne bi bilo prazno).
Pa še en umetniški utrinek iz BG:
jaz: danes pa greva v muzej moderne umetnosti...
hči: a greva nagi?