Wednesday, June 10, 2009

Berem, bereš, beremo.

Hvala vam moji mili zlati piščančki za vse te krasne nasvete kaj naj berem. Vsaj polovico od predlaganih in neprebranih bom prekvalificirala v knjige Za-na-morje, jih izdatno natrla s Sun-mixom in odnesla pod borovce.
.


(ko smo že pri knjigah, moja 9letnica bere "Skrivni dnevnih Jadrana Krta", očitno je prišla do tam, ko se Jadranova starša ločita....in vpraša, milo in nedolžno:"Mamica, kaj je to vibrator?"
"eeeeee,to je taka stvar, da ko se imata očka in mamica rada eeeeeeee....pa se potem nimata več rada...eeeee...ali pa se imata še zmeraj rada....Hrkmmm! Veš kaj, ti bom povedala, ko boš stara 15 let" Ali kaj?)
.


Doma na vrtu pod brezami sicer ni tako omamno kot pod borovci, ampak dovolj fino, da imam spet enega od obdobij, ko v prostem času samo berem. (In v času, ko bi morala pleti vrt. In v času, ko bi lahko zlagala perilo. Še celo v času, ko so na sporedu Forenziki). Zadnjo sem na kup knjig Ki-nimajo-več-prostora-na-policah odložila "KUHINJA: Strogo zaupno" (hvala, Anže) in sem vesela, da sem jo brala. Izvrstna. Tiste vrste knjiga, ki jo lahko podariš Očetu-ki-rad-je-v-restavracijah.
V spalnici poležuje "HAM BISCUITS, hostess Gowns and Other Southern Specialites", knjiga o odraščanju na jugu ZDA, če je tvoja mama Velika gostiteljica. Knjiga moje vrste.
Na kuhinjskem pultu imam za vsak primer "Mincir au fill des saisons" (Hujšati z letnimi časi),

načeloma bolj za inspiracijo, kot za poglobljeno branje.

Iz torbice na kavč, od kavča ob kopalno kad, iz kopalnice na teraso, iz viseče mreže nazaj v torbico pa prestavljam PA ČEPRAV NI ZMERAJ KAVIAR,ki mi jo je priporočila K.

K je po neverjetnem naključju tudi zmagovalka velikega žreba za prvo nagrado noro fantastičnih, ročno izrezanih punčk in perjanic in Prostočasnika. (Žreb je potekal po vseh pravilih mednarodne zveze za žreb, imel dva nepristranska opazovalca in komite sestavljen iz mladoletnic. ) Lovely K, javi mi naslov!

16 comments:

moi said...

O, K. čestitke!
Simmla sem tudi jaz rada brala (in se učila malih trikov velikih mojstrov ;)

moi

McCrafty said...

Aha, potem bomo pa mi z Jadranom Krtom še malo počakali, da ne pride, do kakšniš podobnih vprašanj :)...K čestitke!

matilda said...

K se bo prostočasila:-)!
Hih, od kar sem prebrala Kuhinja - strogo zaupno vidim zadeve in zadevice, ki jih ne bi smela vedeti (nedobro zame, ki rada papcam zunaj). Ampak tisto o ribah velja le za New York!!! Če zajtrkuješ na Lesvosu, vidiš še napol žive ribice, ki ti jih pod nosom, mimo jutranje kave, lastnoročno tovorijo iz barkice parkirane poleg mizice.
Še nekaj sem našla za vse tiste, ki še ne vedo kam na dopust, pa bi radi ostali v mestu polnem sopare in smoga, pa da to ni Ljubljana. V Milanu obstaja en luštkan B&B: www.taraverde.it. Saj ni potrebno sploh ven iz hotelčka;-)

polonap said...

Velja pa za Ljubljansko tržnico in za vse ribarnice po MegaSuperCentrih:sveže ribe se kupuje ob torkih, ob ponedeljkih poskušajo ponuditi filetiranega "Nilskega osliča", ki je tako hhrrrm...delikaten, da ga bo treba danes pojest, ker vam bo v torek zasmradil cel hladilnik.

A si predstavljate koliko časa se je moral valjati po hladilniku, da se je FILET zasmradil?

matilda said...

Nakup ribic ni moja specialiteta (sploh, ker zelo malo nakupujem špeže...prednost ali pa ne! samskih babnic, ki papajo zunaj). Pa še ko kuham (mora biti res specialna prilika) se ribe v svojem življenju še nisem lotila...to pa sodi k družinskem vzorcu (moji tastari so kontinentalci=hribi+ravnica). Pa tudi drugače jem ribice le v južnih krajih. Eeeej the best ribe sem použila v Egiptu!

Skratka, kaj sem hotela povedat...nimam pojma;-) aja, morda to, da imam neskončno rada meso. Napol pečeno.

polonap said...

Viš, bi si lahko skupaj zrezke pekli. Meni je tudi fino, čev se kri pocedi, ko v zrezek zarežem.

Od vsega pa imam najraje surovo meso: tatrski in carpaccio (krava ali riba, oboje mi je super), pa sushi in cervice (mislit tisto surovo ribo z limoninim sokom...9

LAČNAAAA!

matilda said...

Pa krvavice in jetrca:-D. Ampak tatarski je definitivno na prvem mestu.

čudna said...

Hey, skoči na http://itsallaboutthef.blogspot.com/2009/06/i-love.html

k o l i b r i said...

okej, tudi če bi to izmenjavo "mljask surovo meso" mnenj preskočila... :) not my plate of lunch.

kaj sm že hotela povedat? aja, da poletno branje mora biti dolgo. se pravi, čim bolj so knjige debele, boljše je. obožujem doooolgeee zgodbe, ki pa niso zaradi dolžine boring, ampak se vse tako počasi zapleta in odpleta in ravno prav je dolgih, lepih, sladkih stavkov. malo manj pa so debele knjige prilčne zaradi svoje teže. potem je pa težko držat knjigo, si podpirat glavo, jesti lubenico...hkrati.

oh, poletje!

da še jaz podam en predlog, če si prebrala skrivno življenje čebel, si najbrž tudi prestol morske deklice? je v istem rangu. čeprav jaz sem še malo izven teh ponovno iščočih, iskajočih? se babnic.

matilda said...

Hihi, kako bi zgledalo fajn, če bi pri naših 18 obstajal internet. Tako je pa šlo en kup zadev v pozabo (dnevnike sem strran vrgla, v hormonskem napadu...in sploh ne vem kaj je bil vzrok).

matilda said...

Knjige...začela brati Bastarda iz Istanbula in bom nehala (ker jo moram prihraniti za Grčijo, my kind of book). Včraj sem šla na lov za natikači, ki sem jih naredila v moji glavi (in očitno nisem preslikala moje ideje v nikogaršnjo glavo) tako, da se je končalo pri nakupu dveh knjig. Starec, ki je bral ljubezenske romane. Tole luštno knjige sem prebrala kakih 100 let od tega in jo od takrat neuspešno iskala po knjigarnah. Evo ponatisa (ali pa stare zaloge, pri italijančkih nikoli ne veš). Me prav zanima, kakšna bo danes. Ter Istanbul (Pamuk)tudi v italijansščini (najljubši jezik za branje). Če ste zaljubljeni v Istanbul (tako kot jaz) je obvezno čtivo. Bajdevej naslednje leto je Istanbul evropska prestolnica kulture in program jim je veličasten.

Na polički pa je po novem še Knjiga soli ter Boljšja palača.Bom poročala.

polonap said...

eh, Kolibri, ptiček goliček moj mili: z leti se ti

a) ne da več brati o holokavstu in existencialnih težavah, ker vsak dan doživljaš hude travme (poskusi ti spraviti zjutraj dva otroka s počesanimi lasmi IN nalogo pod pazduho, iz hiše do pol devetih. Da moža, psa in MOJEGA joba sploh ne omenjam)
b) da preživiš vse te križe in težave potrebuješ ....meska. Ker od bučk in prosene kaše, bi nežno gledala v svet, kot da sem iz Nazaretha, za upravljanje mojega življenja pa potrebujem energijo ene Boudicije.
c) Poleg tega pa mesek potrebujemo zato, da ostanemo sočne in brkhe, ker resne punce, na pravi strani 35 lahko ošvohnimo, če samo proso zobamo.

easypika said...

Oh ... kaj sem šla pa komentarje brat!?!?! Zdaj sem pa lačna ;) Aja, htela sem pripomnit/povprašat Polono, če slučajno kdaj kako knjigo posodi v branje? Če že hodi na Vrhniko (izdano by Slovon von K.) ...

cervice sem pa jedla v Peruju ... nenavadno ... dobro!

matilda said...

Za vsee tiste, ki ste z užitkom brale Čokolado ji sledi Ženska v rdečih čevljih (ponovno en butast prevod The lollipop shoes). Iste protagonistke.

polonap said...

Kaj takega! TA prevod je pa res za en drek! To se sliši:
The lollipop shoes (hočem brat, hočem brat!!!)
Ženska v rdečih čevljih (mja no, to je verjetno nekaj kar bom kar spustila...verjetno iz moškega stališča, ker samo moški lahko fantazirajo o ženski z rdečimi čevlji...)

The lollipop shoes!!!

matilda said...

Poglejte si krasno slikanico založbe Kres Macefizljeva pisma. Njami!!