Sunday, May 17, 2009

London calling! part two

Uredništvo Frišnega Novega Jutra je našo razvpito glamurozno avanturistko Matildo opremilo z njeno kreditno kartico, ji dovolilo, da si je od prihrankov odtrgala za letalsko karto in jo poslali v Londres. Njena reportaža se pojavlja SAMO in ZGOLJ na straneh Frišnega, kljub temu, da so ji pri New York Timesu ponujali po petintrideset dolarjev na besedo in da je Anna Wintour cel konec tedna hlipala in smrkala pred njenimi vrati: "I'll give you ...all of my furs..., I'll give you ...the number of my colorist..., i'll give you ...Plum Sykes job!" Matilda je rekla: "PIH! 'I'd Rather Go Naked Than Wear Fur!" in je reportažo poslala na Frišno:

London calling!
Part two
Tekst in fotografije: MATILDA


Prehranjevanje, nakupovanje, ogledovanje
Za sladkanje priporočam Orangerie pri Kensingtonski palači , kjer te že na vhodu objame sladka milina pregrešnih cukrčkov. Bilo je tako lepo kot v trgovini s čevlji …ne, pravzaprav je lepše, ker dobiš svojo nebeško mizico, pladenjček sladkih dobrot na katere kaplja iz odprtih ustec in nebeška glasba ti boža ušeseca.

Ker je nakupovanje v Londonu pravzaprav gladiatorski boj (predvsem Covent in Oxford street), kjer si moraš najprej priboriti del oblazinjene klopi, kjer stisnjenih kolen čakaš, da zrihtana deklica v visokih petah in črni opravi (ponavadi slovanskega porekla) javi tja nekam v londonske katakombe, kaj si želiš navleči na otečene podplatke….trgovine so polne bosih gospic, ki poskakujejo pred tvojim nosom, ko poskušaš ukrasti pol centimetra ogledala, kjer bi lahko uzrl vsaj del svoje šape v mičnih čeveljcih. In ko v zrcalni podobi najdeš odsev svoje lastne okončine ugotoviš, da boš vedno le Pepelkina sestra Krempljačka. Nadobudnim nabiralkam ponuja Lunapark nešteto stojnic:

od fensismensi bonbončkov

do plastik fantastik in the space

»naredi sam« delavnice

izložbe s konceptom

do retro gatk in negližejevVsekakor je mnogo bolj prijetno in chic nakupovanje (ok, ok window shopping) na Sloan Squaru, kamor nas je pripeljal naš 175 centimeterski mladiček. Nič hudega slutečo deklico je zapazila nadobudna stilistka iz Vidal Sassoona, v najstniškem templu Topshop (http://www.topshop.com/) Obstaja urbana legenda, da tam novačijo nove obraze in kot vse legende je tudi ta resnična. Malce je sicer razširila sinjemodre učke in nekaj šepetala svojemu asistentu, ko je ponosna mati (ki jo je sicer gledala zelo izpod oka) povedala, da ima mladiček le rosnih 12 let. Vendar se Juliet ni pustila kar tako odvrniti od Mission impossible. Ker nas juniju v London ne bo, ko bi jo želeli za revijo (naš jet je v popravilu), je na kolencih prosila za en dopoldan našega dragocenega časa, kjer bi lahko prekrasno mladenko ostrigla in pofotkala. Z eno prošnjo (?), če lahko kreativnemu direktorju povemo majhno neresnico, da ima Zlata Lunica 15 pomladi (!). Če bo vprašal. Kreativni direktor ni vprašal nič, smo se pa me zato (mati in neteta) slinile nad mlajšo kopijo Ruperta Everetta. Uhhhh. Med stiliranjem punčke smo se odpravile malce po nakupih v bližnje trgovine (uahahahaha…Lara Bohinc, Cartier, Chloe etc) in naletele na fensismensi trgovino Selina Blow (http://www.selinablow.com/). In nabrale vsaka po par prekrasnih izvezenih čeveljcev kreatorke Meher Kakalia (http://www.meherkakalia.com/) ter pokramljale z konfuzno-eksentrično-gostobesedno gospo Blow. Če verjamemo Googlu je gospa iz aritsokratsko-bohemske londonske klike in svakinja pokojne famozne fashion ikone Isabelle Blow (eeeevo zakaj mi je ta Blow tako odmeval v moji prekrasni buči prepolni pomembnih informacij)…Seveda pa je indijske draguljčke, ki že veselo teptajo piranski tlak, zasenčila nova podoba moje nehčerke. Pustiš jim skodrano, z rožo v glavi, deklico, in vrnejo ti glam, sijočo bejbo z naslovnic. Ni vse v airbrushu!

Prešetale smo Nothing Hill, kjer je šla z menoj ena kokr vintage broška, potem pa smo jo raje mahnile na špansko kosilo, ki se je zavleklo do zaprtja trgovin (ob 18!), kar pa nas ni prav močno ganilo, ker je vino omililo našo ostrino skrivnega nakupovalca… smo raje pasle oči.

Prava paša za oči in naše nežne dušice je bila luštna četrt Marylebon, natančneje Marylebon High Street in St. Christopher's Place
(http://www.streetsensation.co.uk/marybone/mh_intro.htm), kjer je obvezno martinčkanje pred lokali in ogledovanje fletnih trgovinic s kolonialno stylish »kramo« (oprema za tiste haciende na karibskih otočkih, ki jih občudujemo v raznih Elle Decoration & Co)...

nadaljevanje sledi

8 comments:

PolonaP said...

In NAJBOLJŠE hranim za konec!

Barbi said...

Sem si kar predstavljala pohajkovanje po trgovinah ... še posebej tam pri čokoladi. :) Pa zgodba o 12-letnici ... ni čudno, da so to zgodbo hoteli odkupiti tako pomembni ljudje ... neverjetno. Še dobro, da je pristala tule. :)

Ana said...

se mi je zdelo, da gre za pravo Matildo :) Mi je všeč njena reportaža.
Se pa že dalj časa sprašujem, kdaj bo šla Matilda na ''svoje''. matilda.blogspot.com perhaps :), da bi uživali v še več reportažah z njenega potepanja.

PolonaP said...

Ana, to smo se pa mi tudi že spraševali.
Smo tudi že Matildo vprašali.
Čeprav, veš, tudi če ne bo šla na "svoje", jo bom še kdaj nafehtala, da bo "guest blogger"

Izgubljena. said...

Zelo prijazno od Matilde, da se je brez pomisleka odločila za Frišno jutro že v štartu. Tajmsa jaz namreč ne bi brala!

Hvala Matilda :)

matilda said...

Ana, si vidla kam je potovala in se važla tvoja azurna muca:-) ...in zahvaljujem se Glavni urednici FNJ, ki mi je dala možnost,verjela vame in me spodbujala...bila je moj navdih;-)...nekako tako bo zvenel moj govor ob sprejemanju nagrade (že
kakšne) in nosila bom zagotovo kaj od zie Alberte (Feretti)...kaj zelenega.

anahribar said...

vidla vidla, sej tako sem bila stoprocentna, da si to ti Matilda ;)
navijam za: Matilda for blogger :)

PolonaP said...

Letim rezervirat nekaj od Dolce (black collection) in pobrit noge!
(nekaj z ugrajenim steznikom)

Za vse, ki ne veste: Matilda se poteguje za Pulitzer-ja v kategoriji:
Local Investigative Specialized Reporting

in jaz bom potem s solzami v očeh razlagala novinarski srenji:" zanjo smo vedno vedeli, da je velik talent. Bil je radosten dan, ko se je odločila narediti korak v blogerske vode. " in potem se bom usmrknila v Anino ročno sešito krilo in odšla pogledat kaj dobrega imajo v bifetu.