O ti moja difenbahija, kako zelo socvetno sočna in polna klorofila si. 
Kako visoko ljubim tvoje steblo, kako široko obožujem tvoje liste, kako barvito gorim za tvoj cvet. 
Navdihuješ me z milino in poezijo
Po MOJEM, bi morale res pogumne in požrtvovalne rože živeti po načelih: "dolga suša, zdrava roža" in "kar ne krepa, krepi "
5 comments:
Uh, kako čudovite gartruže :)
Pa zgleda jim prav paše, da jim šepetaš mile besede... izgledajo prav ponosne! Jaz mojim rožcam samo takrat kaj zašepetam, ko se ne morejo odločiti ali bi živele ali bi šle raje rakom žvižgat...
Verrry, House aaand Garden;-)
Ja in se vam splača it pogledat k Mariji-Marički, kako ji, sirotici ubogi, rože crkavajo.
Sama žalost.
uau a to je vse tvoje? in pokošena tratica?
mi smo letos vse izruvali pa samo maline pustili, a ne bi mali pobalin pojedel kakšne strupene difenbahije :)
sva pa posadila tudi nekaj zelišč.
Pravljičen vrt!
Post a Comment