Wednesday, April 15, 2009

Huda zadrega


Moj mlajši otročiček, tisti ki ima zlate laske, ki dišijo po bonbonih je največji možni fan "Srednješolskega mjuzikla"

Ne samo, da ima celo sobico prelepljeno s fotkami Troya in Gabrielle,




ampak ob primernih priložnostih, tudi zbere vse svoje Pliškote , jih posadi pred televizijo in jim predvaja "High school musical" z razlagami in komentarji.

V tem duhu je ravnala tudi, ko so se pri Babici rodili novi kozlički: poimenovala ju je Troy (beli kozlič) in Gabriella (črna kozica) in se seveda z vsem svojim stanovitnim sedemletnim srčkom navezala nanju.

Mislite, da bi moj otrok imel travme, če bi nedeljskemu kosilu rekli: "Troy v marinadi" s fuži in svežo solato?

17 comments:

VIXI said...

:/ ob kosilu s takim imenom, bi imela še jaz travme. Pa so mi baje stvari že precej jasne v življenju. Navijam za to, da se Troy in Gabrielle skupaj postarata.

PolonaP said...

garh.
Če zdaj napišem:
Oh, prav no, bomo imeli pa "jagnetino s fuži in regratom"

me bodo vegeterjanici kamenjali,medtem ko mi bodo peli

Mary had a little lamb,
little lamb, little lamb,
Mary had a little lamb,
whose fleece was white as snow.
And everywhere that Mary went,
Mary went, Mary went,
and everywhere that Mary went,
the lamb was sure to go.

Sicer se pa strinjam, personifikacija živali je dangerous business:
predstavljaj si, da tiste gospe, ki delajo v Perutnini Ptuj poimenujejo vse piščance ("Alenka po ptujsko", "Janezove prsi brez kože ") ali pa, bog ne daj, da poimenujejo jajca (Lolika, Lizika, Mihi, Žigi, Špelca in Jakec proste reje)


tale šala se je obrnila proti meni. Za kosilo bom jedla krompir, brez vsega. Upam, da mu ni ime Igor.

matilda said...

Oba kozlička bosta šla za nekaj časa delat družbo k enemu dobremu otročičku, ki je zelo bolan in nima mamice in očka, ker ju je pojedela medvedka, ki je bil tako zelo lačna, ker so hudni ljudje pozidali planino, kjer je živela skuapj s svojima otročičkoma, ki su ju odpeljali, ker sta se izgubila v gozdu, ker je mamica iskala hrano ter sedaj živita v ujetnišvu v majhni kletki in morata plesat za Cigane, ki itak ugrabljajo otroke in jih silijo prosit in krast in jim ne dajo nič za jest....evo, kozlička sta pozabljena

VIXI said...

Še dobro da sem se zgrda naučila, da se ob frišnem jutru ne je, tudi ob komentarjih ne. Najprej bi pljunila ob Igorju, ob Matildinem komentarju pa bi mi kumarica iz sendviča najbrž skočila skozi nos.

Prsa mlade Ivane. Brez kosti.

Brrr.

PS: Nisem vegeterjanka, sem pa bila 6 let od trenutka ko sem se "priženila" k hiši kjer so klali zajce in kokoši in do trenutka, ko sem se odselila.

BojaMoja said...

;))))))))))))))))))

Jaz sem pri sedmih skoraj postala vegetarjanka, ker smo imeli za kosilo Matevža (moj najtaljubši zajec, ki mi je par dni nazaj skoraj odgriznil prst na roki, vendar sem mu oprostila :))))))

Tudi jaz navijam, da se skupaj postarata :))

Anonymous said...

Polona, erm... smem? Sem sicer vegetarijanka, ampak une butaste vrste, ki je iskrenega mnenja, da odrasli naj jedo, kar hočejo. Planet smo itak že skurili.

Pri otrocih pa... Jaz sem kar trpela zaradi vseh tistih zajčkov, ki smo jih zaklali, čeprav je bilo dovolj svinjine (btw, seveda sem bila tudi zraven pri vsem tem ubijanju, ampak majhne punčke smo kičaste nravi in jočemo samo zaradi lepih živalic. Nisem pa trpela zaradi bikovih jajc, recimo. :-D )

Ne vem, če se splača? Jagnjetino itak lahko kupiš, pa nima imena in to je to?

PolonaP said...

Alcessa,nisem čist gvišna, če se bi s tem pogledom strinjala naša Babi (ki goji vsa ta jajčka in kozličke, zato da bodo moji otročiči jedli bio in z ljubeznijo pridelano hrano).

+me mičken moti (ampak res samo mičken, ker bi jaz mogla gledat svoje otroke da fino stradajo, preden bi zajčka hinrihtala in iz kože djala)da se delamo, da je razlika med Babičino kuro in med Jatino kuro. Ali pa, da prašičke lahko jemo, kosmatik živalc pa ne. (bojda so prašiči smart, za koze pa VEM, da so trapaste)

Ampak kljub temu, da ne bom pustila, da zrasteta z idejo, da meso raste,lično zavito v celofan, v MaxiMarketu, ne bom dovolila, da se udeležita kolin in ostalih zakolov, še vsaj toliko let, da bosta samostojni v kuhinji.

Ker, kaj če zdaj postaneta vegeterjanki, pa me bosta silili, da jima v neomadeževani skledi tofu paniram?

Anonymous said...

Polona, saj pravim: ne gre za mnenje odraslih. Gre za doživljanje otrok, ki imajo absolutno dovolj časa, da prerastejo navdušenje nad ljubkimi živalcami. Plus, če kozlička ne ubijete, me boste stradali, torej je kruta realnost te vrste v razviti državi čisto odveč. Mogoče pa tvoja Babi vzame živalce, na katere otroci niso navezani?

Pri nas so zajčke kar zadegali ob steno, kokošim smo odsekali glavo s sekiro, pujsom pa so prerezali vrat in počakali, da se iztulijo. Se mi zdi, da sem imela v tem lajfu dovolj življenja.

PolonaP said...

Alcessa, RE: tvoj zadnji odstavek,
ja, sem tukaj čisto s tabo: večina vegeterjancev v mojemu življenju,je to postala po izletu v Pivko, Jato ali k babici na koline.

Anonymous said...

"me boste" = "ne boste"
"življenja" = "trpljenja"

Drugače pa jaz svojemu tofuju razložim, da bo v dobri družbi žlahtnih zelišč in bio olja in da sem mu hvaležna, da me prehranjuje. Melancane in bučke nežno božam, preden jih narežem, krompirju pa narišem ljubek obraz in se mu nežno smehljam, preden ga olupim.

Aja, to počnem že ene 16 let, tako da sem rešila že marsikaj ljubkega in grdega hkrati.

Otrokom je ljubkost pač bolj pomembna.Gi

Anonymous said...

In kako jih kolje Babica?

matilda said...

Predlagam, da tokrat Janko in Metka alias Troy in Gabrielle ne končata v marinadi..včasih je treba narediti kaj norega. Naj pri hiš ostaneta!
Moja ljuba nehčerka je tudi po duši vegetarijnka, vendar ma takooo rada polucota s krompirčkom (prevod: piščančka), je sicer enkrat celo zapametovala nekaj o nekem tofuju...pa jo je hitro minilo, ko smo klopotače planile, da kdo se bo pa s tem ubadal in da pol nema fine omakce v pekaču!

PolonaP said...

Matilda, jaz sem tudi tako zelo carnivora...

Alcessa, POJMA nimam.

bučka said...

Nisem Vege, ampak takšno nakladanje je pa čisto mimo.Sem zrastla na veliki kmetiji, toda živali so več ali manj umrle od starosti. Seveda žal tu niso vštete kokoši in velika govedina. :-((
Moja koza je pač samo zaspala in ne verjamem, da je kogarkoli mikalo jo jesti v ajmohtu. Toliko o tem, kako si lahko izvirno humoren.

PolonaP said...

Bučka, stare koze v ajmohtu tudi jaz ne bi jedla.

Se pa absolutno strinjam s tabo, da ni vsak poskus tipkanaja izviren in da jih je malo, ki so hecni, ampak moraš priznati, da malo si pa se nasmihnila, ko si brala kaj je napisala Matilda? Ali pa Vixi?

Sicer pa bo grdi južni veter kmalu nehal pihati in ne bomo več tako sitni.(ok. ok. ne bom več tako sitna)

Urša said...

Javlja se 17 letna obsedenka z High School Musiclom (na srečo ne imenujem naših domačih živali po njih ker drugače bi tudi mi znali imeti za nedeljsko kosilo Gabrielino juho). Drugače pa vem kako je to če si obseden z rečmi been there, done that. Moja 5 letna nečakinja je obsedena z Hanno Montano (ne vem kdo je kriv res ne!). Pozdravi hčerkico!

PolonaP said...

No vi'š Urška, potem so moje punce
v dobri družbi, a ne?