Zdaj veste, da si res želim, močno hrepenim, čutim da me v prsih stiska od neizpolnjenega hrepenenja...rada bi obiskala THE SOUTH. In dokler imam kredite za plačevat, otroke, ki bi imeli angleščino, pa balet, pa kavbojke, pa superge s koleščki, pa novo kolo, pa morje, pa vsak svojo sobo,pa nove igrice za Wii...banda nenasitna...bom potovala še naprej po papirju.
(razen če slučajno Telekom, Elektro, Komunala in Ljubljanska banka ugotovijo, da je moj mesečni prispevek kaplja v morje in da mi ni več treba pošiljati denarja na njihove TRRje)
Zadnja SOUTH knjiga, ki sem jo brala je She flew the coop in bila je čudovita. Bilo je vroče, pot je bila prašna in peljala je med pecanovimi drevesi kjer je dišalo je po limetini piti in sveže zlikanih oblekah iz potiskanega bombaža. Naslovnica me je zavedla v pričakovanje lahkotnejšega, poletnega branja, pa sem nekje na sredini knjige glasno hlipala. (ne da me je težko pripraviti do hlipanja. Dovolj je da rečeš Lily Bart, pa se mi zatrese spodnja ustnica) Všeč mi je, ker v SOUTH knjigah vedno kuhajo in jedo in na dieti so samo zlobne ženske, ki slabo končajo. Recepti imajo imena od katerih mi kruli po želodcu: "Better Than Sex Chocolate Cake" "Louisiana Couche-Couche" "La-di-da Tipsy Tea" "Jezabel Wine" "Red velvet cake" "Crabmeat Mornay" "Gumbo" "Eggs in Purgatory" "Old-fashioned Louisiana Love Potion"...
Ali pa tale opis recepta za "Gingersnap Cookies": If Scarlett O'Hara had made gingersnap cookies for Ashley, she could have stolen him from Melanie. And if she'd fed them to Sherman, he would never have burned Atlanta. (Consuming Passion; Michael Lee West)
Če sem pozabila kakšno knjigo, me prosim spomnite. Če je bila vam všeč katera izmed teh, prosim povejte. Če je bila vam Scarllet tudi čisto všeč, (DOKLER ni odpotovala na Irsko) pa vam je zaradi tega nerodno, vedite, da je meni tudi.
22 comments:
Heeaay sister (tistile hej si moraš prebrati na glas, kot bi ga izrekla belle de sud, saj veš tisti dooolgi, grleni eji in aji):-)...samo toliko, da veš, da nisi edina tu na vasi, ki sanja o senčnih francoskih oknih, skrivnostnih mendrih temne reke, ki skriva ljubimce in trupla, in nekje v daljavi slišiš blues in seveda diši po zelenih ocvrtih paradižnikih.
Ker sem zbolela in šla iskat dobro voljo v tvoj blog, bom zdaj preklopila z bednega slovenskega programa na player in si štiri ure vrtela Gone with the wind.
Sem ena tistih, ki jim je zdaj nerodno, da ji je Scarlett všeč tudi potem, ko je šla na irsko (trenutek za zrdevanje).
Ni pavice, ker jaz bi MORALA živeti na Tari in z rdečim klobukom, pod brado zavezanim s širokim trakom, sanjariti o Rhettu (brez brkov). Ah, jutri je še en dan...
Edina razlika med mano in Scarlett je ta, da ne bi nikoli padla na Ashlija (bjondast mevžek z nekimi moralnimi vrednotami od KuKluksKlana!!!) ampak bi se plazla za Rhettom od prvega trenutka (in to brkatim, ker če Clarku vzameš brke ostanejo samo še ušesa). V vsem ostalem sva pa tam tam: zelenooka, temnolasa, spogledljivka, zamerljivka, površnica, nora na lepe krpice... ampak, ko je treba delat pa gazim po blatu!
No, jaz bi šla pa vsepovsod po svetu ne samo na Jug. :) A potem praviš, da je treba to narest preden pridejo otroc? Hmm, mogoče zaradi tega tako dolgo odlašam z njimi. :):)
Lp, Nataša.
nataša, nič ne pravim, eni potujejo z otroci pod pazduho, meni samo vedno, kronično zmanjka denarja.
Boga Vixi, kakšno peklensko trpljenje. namesto, da bi bila v ponedeljek v službi, mora doma gledat kako se Prissy obira, medtem ko Atlanta gori... boga, boga, boga Vixi!
Glede joka - nikoli, nikoooliii ne bom pozabila kako sva se drli na Dead Poets Society. Še zdaj mi pritečejo solze (seveda od smeha), ko podoživim ta čustveni izbruh :)
Če se ne motim, tudi na Volkodlaka nisva ostali ravnodušni.
Bolha, ne vem kako je z lastnimi otroki, ker imam samo izkušnje z nelastnimi otroki, ki pa so kar zasidrani v mojem vsakdanu.
Naša praksa je taka (od 1. leta starosti pa do zdaj, ko jih ima bejba 12): poleti se gre na počitnice, kar je pomenilo, da se zasidramo na enem mestu in vsak dan se gre drugam (Itinerarij izdelan v nulo z vsem kar moraš videt od arhi., etnol., zgodov., umetn.zgodov., naravne znam., kulinarično in pivsko ter kartako....z veliko mero možnosti, da se bo otrok želel kopat in brčkat po morju uro več od tistega kar smo namenili:-) in da verjetno ne bo ravno užival sprehode po bukoličnih ulicah ob 12,00...čeprav smo preizkusili tudi to in otroci so zdržljivi V NULO. Rezultat pa je naslednji, če 12 letnici napoveš, kaj vse bomo videli na odročnem grškem otoku velikem 2x2 in ob tem spredeš pravljico, bomo to tudi videli; ker ne izpusti niti enega malce obdelanega kamna....
Velika mesta so bila, do letošnjega leta, prepovedana (velika zamera), ker smo si stare bejbe to uživancijo vzele zase. Letos pa gre sigonorina z nami v London (in ima pravico do svojega itinerarija).
Skratka, ko sem bila mlajša in sem precej vandrala okoli sem vedno občudovala vse nadobudneže, ki so okoli prevažali mladičke in danes vem, da se to da in to brez večjih problemov. Edini problem so naši takozvani prihodki.
Great and beautiful posting!!!
Congratulations!!!
Zmajkla,
v zadrego me spravljaš.
A sva šle kaj gledat (karkoli) pa NISVA JOKALI?
Še ko sva šli gledat La Boum (s Tanjo, a ne?)sva bili solzni!
Jaz pa sem južnjakom (pa ne unim J od Kolpe) fouš za njihove fensi drevorede: Bi si tud jaz želela pripeljat se domov po takem drevoredu (samo brez špalirja sužnjev)...
Kar pa se tiče potovanja z malimi prikolicami: edini, ki kompliciramo, smo starši. Komplicirani starši imajo komplicirane otroke.
Maja jaz sem givišn en kompliciran starš, ker se mi zdijo idealne počitnice približno take:
jaz sedim na verandi in npr berem, kopica sužnjov (ma ajde, da bo bolj humano: kopica srečnih sužnjev) pa mi nosi limonado z ginom, smetanove tortice in obrača liste v knjigi. In vlači moj naraščaj gor pa dol po drevoredu.
Ahhh. Popraskajte me še za desnim ušesom.
(ma ne, saj kdaj sem tudi BOLJ živahna, ampak sem ravno vsa okna v dnevni sobi pomila in moram kompenzirat)
Na zadnji stranici ene knjige (če me ubijete se ne spomnem naslova, me je pa seveda pritegnila naslovnica, ki je izgeldala kot ena stara razglednica iz opevenega Juga) je pisalo nekako takole: svoje otroke so južnjaške gospe prepustile črnim varuškam, svoje srebrnine pa ne....
Matilda, vprašaj mami, ona bo sigurno vedela za ktero gre, jaz bom pa lahko potem knjigo prebrala?
Polona, moja mami je zadnjih 10 let osredotočena le še na dnevno časopisje (pa še tam fokusira v prvi vrsti na našega Prime Ministra in Presidenta)...leta so naredila svoje. Je pa knjiga čisto nova in bom poklicala punce v knjigarno:-) pa sporočim, če jo seveda še imajo in je ni že pohopsala kaka oboževalka kamelij in ločenih avtobusov.
Evo, dekleta iz najlepše koprske knjigarne so bile hitre ka strela: Kathryn Stockett, The Help
www.kathrynstockett.com
Naslovnica, ki sem jo videla pri nas mi je bolj všeč. Predpostavljam, da je za ameriško tržišče...
bemštiga si hitra Matilda. thanks.
kar pa zadeva Mami in presidente...jo pa čist zastopim. jaz bi tudi brala o (no prav, no prav! GLEDALA bi fotke!!!!)presidentu of United States...
helo, handsome!
Jah, tista njegova v bermuda kopalkah v pličaku na Havajih bi spadala v prejšnjipost o fantkih;-)
LIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINK!!!!
Jebe...ti, ga nisi vidla!!!!!!! Uha, zdaj pa ga grem iskat...
Obama kvazinudo:-)
greš na Google, vpišeš:
obama bodysurfing Hawaii in klikneš photos in voila evo njega, ko se napaseš pa ponoviš isto z novim besedilom in sicer obama shirtless Hawaii in slinjenje se ponovi:-D
Sej bi povedal, da potujem, pa me nič ne mika tekanje naokoli z lasuljo iz gosjega perja.
Sicer se da potovati pa tudi z minimalnimi stroški. Ja, le letalska karta je problem, potem je pa enako kot doma.
Draga Anja, ti kar pojdi v New Orleans in bog naj ti požegna pot!
Se počutim dobronamerno razpoložena, ker sem ravno prišla iz petnajstminutnega slinjenja po
"obama shirtless Hawaii", za kar bom Matildi večno hvaležna!
Post a Comment