Thursday, March 26, 2009

Bedanc, (aka. Ljubezen mojega življenja, aka.oče mojih otrok) v resnici sploh ne zasluži imena Bedanc. Če bi bil Vandotski lik, bi svoje dneve preživel v samoti gozda na krivo lovnem pogromu na košute, srne in zajčke.
V resnici, bi mu morala dati nik Stipe, ali pa Enzo: On za popolno soboto potrebuje kup neoprena, Jadran izven sezone in poslušalca. Ipak gre za lovljenje rib. In v čem je smisel lesti v mrzlo morje, še preden sonce dobro ne vzide, če nimaš predanega občinstva, ki uha in aha ob natančnih opisih borb s sardelicami in kitov, ki so se za las izmuznili bridki smrti.
Jaz na take dneve vzamem sabo kakšno šundasto knjigo, za katero vem, da me bo z gotovostjo držala ure in ko me res preveč zebe poiščem kavo in zajtrk. In včasih nesem sabo fotoaparat.
Fotke posnete jeseni 2008, Novi grad in Dajla

27 comments:

Maja said...

Obožujem morje jeseni! Takrat ko je morje še toplo, ko mirno pohajaš po morskih vasicah, obraz nastavljaš pojenjajočim sončnim žarkom in je okoli tebe mir.

polonap said...

Maja, jaz tudi, jaz tudi.

Jana said...

obožujem sonce, toploto, morje, borovček in dobro knjigo v roki,..oh, kakšne skomine sta mi sedaj naredile!Packe. :)

K said...

Jaz kot prava Koprčanka morje obožujem v vseh izdajah. Tudi v burjastozimski, ko tolče v skale in dviga peno v zrak, še najbolj pa verjetno zgodaj spomladi, ko se dnevi daljšajo, mandlja že cvete, ti pa se nehote zbudiš pred budilko in se namesto z avtobusom v šolo odpraviš peš ... ob obali te ena taka melanholija zgrabi ... jooooj, Polona, a si morala, s tole objavo si mi čas zavrtela za več kot 20 let nazaj ...

Tanja said...

Movigard na dan privleče otroške spomine, ko smo šli otroci zjutraj na plažo in zvečer nazaj. Če so bile mame pridne, smo jim naredili uslugo in šli na kosilo. Sicer pa ježki, meduze, školjke in nore oblike kamnov (že takrat sem imela rada kamne), so bili naši najboljši prijatelji. Če dobro pomislim, se stvari kaj dosti niso spremenile do danes. No, mogoče bi danes dodale le še kakšno dobro knjigo.

matilda said...

Pejdi se solit Polona, privlekla si na dan grenkosladke spomine (10 let ljubovanja v Lijepinaši in to prav v teh krajih...ufffa). Zimsko šetanje po Novigradu, popoldanska kava v Poreču (takrat je bil strašno IN kafič na sklah), prvo martinčkanje v Katoru, prvomajski pikniki v sv. Ivanu, doooolgi vrooooči popldnevi na Crvenem vrhu, lovljenje zadnjih jesenskih sončnih žarkov pod svetilnikom v Savudriji, nabiranje kostanja v Marušičih. To je bil sladki del....

polonap said...

ja, meni tudi dela skomine.

Kokica said...

Joj, morje, obožujem ga :)Komaj čakam dopust, čeprav je še daaaaaaaaaleč do takrat :(

Maja said...

Oh, še ena pribočnica neoprenskih frikov! Naši brati hrvati sploh ne vejo, kaj majo!!

polonap said...

hmmm.
Matilda, čakam da boš več povedala še o grenkemu delu...

Prva ljubezen?
Na skalah mi je strl srce in mi rekel, da sem predobra zanj?
Povedal ti je, da je vampir?
Povedal ti je, da je njegova strast makrame in potem si ga ti zapustila?
Stopila si na ježka?

lili said...

lepe fotke.

matilda said...

Ha, ha, ha:
- prva Tazaresna in tudi edina Tazaresna
- srca mi ni ravno strl, ker bi po 10 letih šle verjetno tudi ledvice, pa jetra, pa očesna mrena...nikoli več pa nisem bila ista - kar je pozitivno (Darwin je že vedel kako to gre),
Sem pa bila absolutno ne-zanj in on ne-zame (da za to potrebuješ en praktično nekratek neformalni zakon pa bi bilo kar v današnjem povprečju, ali ne? Ali pa si samo malce "tuknjen" pa to ne zrihtaš prej),
- baje, da sem vampir jaz (izpila mu mozag:-D)
- makrame ravno ne, hohštaplerstvo pa je ene vrste kvačkanja;-)
- na ježka pa nisem stopila že od mojega 5 leta na Lošinju in od takrat plavam že v pličaku!

Skratka, kot bi v Holivudu temu rekli neskladanje karakterjev. Sva pa in touch...tudi bivše "familije " se te nekako držijo for ever in jaz nisem zamerljiva (ne veš).

Sv3der said...

ampak kdo pa potem aha in oha, ko slikaš in bereš?

btw, hvala za košček jadrana

-sv3

Anja said...

Jaz tudi obožujem te majhne hrvaške vasice, ki v sebi nosijo toplino.
Ne pa tisti masovni turizem na nevemkoliko kilometerskih peščenih plažah, turisti pa kot sardelice v vrsti ;(

k o l i b r i said...

polona, kot si morda vzela na znanje po branju [knjižni original še kar branje, film dolgočasno sranje brez kemije:] tuajlajta, to, da je vampir, ne pomeni nujno grenkega konca. ;)

jaz pa nisem ravno mediteranski človek. kaj pa vem. kakor kdaj.

LOVE said...

Se mi je zdelo mal znano, se pravi fejst znano, pa skoraj nisem mogla verjet, da je tistih par zelenih vejic murva v Dajli... Se mal pa bo poletje :)

polonap said...

kolibri, you crazy bird:

vampir je za omedlet čeden

polonap said...

Matilda,
v trenutku, ko sem pritisnila "objavi komentar", sem že vedela, da je tisti del, ki je bil grenak moral boleti.

sori.
Zdaj si vsaj frej in ko bo Viggo
Mortenson prišel prosit, če se greš z njim potepat po Gorjancih.

(pravzaprav zna bit, da Viggo ni tvoj tip, tako ga lahko zamenjaš s poljubnim junakom)

Kristina said...

To mora biti v zraku, da začneš ravno zdaj o morju. Mi smo v fazi planiranja, kdaj sploh lahko gremo, kar je pomenilo teden dni neprestanih vzdihov - a že kmalu gremo, kdaj bo šele morje. Jaz bi pravzaprav šla tudi najraje že zdaj - 10 knjig, pa noben me ne sme pogledat 10 dni.
Krasne fotke.

Spela said...

Morjeeeee...o kake lušte si mi naredila! Meni morje pomeni poleg vsega drugega branje. Tam imam res ljubi mir in samo berem, berem berem :)

In takoooo se mi že lušta podaljšanega vikenda na off z mojim na morju. Pa so nam tri sobote zasedli z izobraževanju v službi :(

matilda said...

Viggo je sprejemljiv, če:
- ima dolge lase,
- če je mal otolčen po nosu in ličkih,
- če je neusmiljen do mojih sovražnikov.
Skratka mora biti obšlesan.
Drugače pa padam bolj v temne fantke.Ja.

matilda said...

Kar se pa morja tiče. Brez morja mi živeti ni. V Ljubljani sem trpela na smrt. Edino, kar bi mi za zelooo kratek čas lahko zamenjalo morje je ravnica ali puščava, tam sem se počutila zelo doma.
Vsakdanji jutranji sprehod do službe in popoldanski nazaj, je vreden vsega Prozaca tega sveta.

polonap said...

matilda:
1.)ker sem RES dobra, plemenita duša sem ti namenila Viggota/Aragorna, ki ima bridek meč in je res neusmiljen.

2.) NEHAJ se važit, ker živiš na morju!!!!! Jaz moram zvečer avto na vrvico privezat, da ga zjutraj v megli najdem.

matilda said...

Ma megla je tudi ko eno morje;-0

In tvojo darilo v podobi Vigota absolutno cenim in se ga ne branim...z njim tudi na Gorjance, v Postojnsko jamo, na kavč....in vsem bi znal pokazat boga njihovega!!!

Nina said...

ker hude fotke..morje...upam,da mi ga letos uspe užiti v takem obsegu...kjer bo res mir, senčka, telefon izklopljen, jaz pa na super udobenm leženiku s kako hudo trač revijo:))) knjige pri meni ne grejo...dokler imam tako zanimivo študijsko branje...noup. :((

vixi said...

A lahko zmagam? Sem mislila, da se proti primorski selim, ko sem se preselila v Logatec. Očitno sem močno špricala geografijo, že zelo zgodaj.

zmajkla said...

A čeprav mislim na Nadalino, se še ne vračam na površino. Držim se za izbokline v robu, tako da me ne odnaša tok, in še dovolj imam zraka, da se potegnem malo čez rob in pogledam navzdol. Zmerom - kadar se le da - moram pogledati tja. Tam je nekaj...tam je duša morja. Tam je morje, ki nekaj ve, česar jaz ne vem. Tam se stika vse, kar je, in to je samo dvoje; smrt in življenje. Je še kaj drugega?.....Mate Dolenc, Pes z Atlantide.
Obvezna knjiga za na morje.