I WILL:
a) pospravila kuhinjo
b) s psihološkim pristopom motivirala otroka da pospravita sobo (TAAAKOJ!)
c) če psihološki pristop ne bo deloval, bom grozila z uporabo nasilja (A SE ZAČNEEEEEM DREEEET? SEM REKLAAAA TAKOOOOJJ!!!) in zlorabo avtoritete očetivske figure (A REČEM OČIJU,DA NAJ NE KUPI VSTOPNIC?)
d) če bo uspeh zaostal se bom pretvarjala,da se me vzgojni procesi ne tičejo in bom zaprla vrata v njun brlog. (sanity restored)
Olala! Moji prijemi so zmagovalni:
Je pa res, da je rezultat izrazito parcialen:
8 comments:
haha, super:)
haha. jz sm bolj podobna lastnici tadesne mize. samo da je za zvezek bil plac, več nisem rabila.
mami je odredila, da morajo sestre vsako sobotno dopoldne pospravit vsaka svojo sobo. ponavadi to zahteva najmanj cel dan, če ne vikend ali celo teden. itak je v ponedeljek že vse v razsulu. kreativni nered pa to.
Heheheheheh, poznam tole zgodbo :) :)
tudi ko soba postane podobna prvi sliki, so predali pod mizo podobni drugi :) :)
Jaz sme imela veeedno vse razmetano...no, ap še vedno imam :D pa je lahko mami vpila in grozila pa ni nič pomagalo.... :$ :$
Kakorkoli: vzgojini principi delujejo. Moj sin je včasih ob mojem dretju podoben Robertu de Niru v Brazgotincu: "Are you talking to me?"
mja.
en moj otrok LIKES THINGS CLEAN,
zvečer poravna svoje pliškote v VRSTO in poravna gube na dekci s katero jih pokrije.
moj drugi otrok pa sodi, da je kakršnokoli naprezanje (npr.pobiranje oblek s tal, da ne govorimo o čem težjem npr. ZLAGANJU oblek ali celo: urejanju delovne površine)stvar ki jo počnejo drugi.
Sorry, ampak temu se reče kreativni kaos;-D
Pri nas je situacija natanko enaka. Ali morda obrnjena? Tista velika, od katere se urejenost pričakuje, ne čuti nobene afinitete do nje, tamali pišek, mulček in mali frocek itd., pa pospravi celo ne da bi mu kdo kaj rekel in pride vprašat, če lahko kaj pomaga. Pol se pa znajdi ...
Post a Comment