mhmmm, takrat, ko sem bila še korovka in sem risala za oceno (ja, to JE tako daleč nazaj. sic), sem imela nekako bolj definarane konture... Zdaj izgledam še najbolj podobna Charlize Theron , v tistem ljubkem filmu Monster. Jutri se bom narisala v barvi, da se bo videla šminka in puder in maskara. Pa verjetno si bom res mogla malce odtrgati od ust.samo, da se to ne bo zgodilo še danes, ker sva z Nokico včeraj napekli cel hobok "ovsenih opek"
Ime se na nanaša na njihovo trdost, ne trdnost, pecivo, ki je primerno za malčko in kljub temu da je trdo, suho in brez sladkorja nenavadno mamljivo. Čas mu ne pride doživega in v teoriji bi ga lahko hranil dober mesec ali dlje v taperveru, nekje v ne preveč toplem predalu. Jaz ga bom enkrat naredila brez čokoladnega premaza, bom potem lažje preverila, če teorija drži.moja Noka, ki ima bolj sofisticiran okus kot jaz, se ga ne dotakne ko je pečen, pravi pa da je okusen v tekočem stanju.In preden se lotim kakršnega koli zdravega življenja, bom spekla še tole: http://www.bazilika.si/ustvarjaj/mandljeva-tortica/
5 comments:
tile ceglčki uzgledajo prav slastni. zdravo slastni. kako se jih pa naredi?
Danes sem odkrila tvoj blog in te uvrstila med moje Nice blog award bloggerje :)
Čudovit blog nastaja iz tvojega pisanja.
Fino, da si se lotila portretov.
Jaz sem v času absolventa hodila na tečaj risanja k Niki Stupica (Helena Angelski pa me je učila osnove).
Kok je res, da če veliko vadiš, roka hitreje in bolj natančno teče. Že po parih urah portretiranja hitro najdeš prave linije.
Kak mesec nazaj sem našla mojo škatlo svinčnikov, grafita in oglja :) bo treba spet kak svinčnik prijet v roke :)
O simona, te bom prijela za besedo; da bo spet tekla roka...
Zaenkrat je težka kot cegla.
Odličen blog! ;)
Post a Comment