Vsi tisti, ki ste mi pošiljali ljubezenska pisma in naročila za slike in škatle na frisnonovojutro@siol.net, pa vam nisem odgovorila in ste bili že prepričani da od preobilja ljubezni denarja in prevzetnosti vsa utrujena ležim na Bora Bori ste imate samo delno prav.
Si ŽELIM ležati na Bora Bori polna ljubezni denarja in prevzetnosti (in po možnosti s svetlečimi lasmi in trdimi nohti), ampak v resnici sedim doma za računalnikom in se trapasto sprašujem, kako da nisem ugotovila da mi dotični epoštni naslov (frisnonovojutro@siol.net) že lep, lep ,lep čas ne dela.
Če bi mi radi poslali besede ljubezni, ali pa naročili poslikavo garaže, mi zaenkrat, ali pa še enkrat, prosim, pišite na tale naslov polona.pacnik@feston.si
Wednesday, October 19, 2011
INTENZIVNE PRIPRAVE
Bilo je eden izmed tistih juter.
Ko je bila zunaj še trda tema, se je Psu zdelo, da bi lahko imel prvi zajtrk pa se je spravil cvilit pred vrati spalnice. Tisti otrok ki mu mladost ne da spati, je najprej dvajset minut zabaval psa, PRED VRATI SPALNICE, potem pa se je spomnil da ima preduro in je začel jokati in moledovati za prevoz. Drugi otrok je najprej znorel, ker sta ga pes in sorojenec zbudila, se spomnil da je v puberteti in začel tuliti. PRED VRATI SPALNICE. Najprej je tulil kar tako, iz Zeitgeista, potem je tulil ker nima rdečih kavbojk. Pa ker ima bedne starše.
En izmed bednih staršev se je pokril s kovtrom čez glavo in se pretvarjal, da se njega Zeitgeist, kavbojke v barvi, predure in pasji zajtrki ne tičejo. Drugi izmed bednih staršev je vgel svoj PMS čez ramo, pet mankajočih ur spanca je stlačil pod kovter, miže vstal, se odpravil spiti kozarec vode in brcnil z levo nogo v podboj kopalničnih vrat, da mu je odpadel mezinec.
To, samo po sebi ne bi bilo tragično, saj je dotični starš navajen živeti brez marsičesa: brez glave, brez cigaret, brez alkohola, brez rdečih kavbojk, brez Longchampove torbice, ampak brez mezinca bo res težka, ker se bo to nedeljo, na Ljubljanskem Maratonu, ubogi, patetični, utopično optimistični starš postavil na štart za 21.km.
Na cilju jo bodo pričakovali: naspani mož, hči z dvema neupravičenima urama, hči v rdečih kabvbojkah in debel pes
Ko je bila zunaj še trda tema, se je Psu zdelo, da bi lahko imel prvi zajtrk pa se je spravil cvilit pred vrati spalnice. Tisti otrok ki mu mladost ne da spati, je najprej dvajset minut zabaval psa, PRED VRATI SPALNICE, potem pa se je spomnil da ima preduro in je začel jokati in moledovati za prevoz. Drugi otrok je najprej znorel, ker sta ga pes in sorojenec zbudila, se spomnil da je v puberteti in začel tuliti. PRED VRATI SPALNICE. Najprej je tulil kar tako, iz Zeitgeista, potem je tulil ker nima rdečih kavbojk. Pa ker ima bedne starše.
![]() |
| Iz FRIŠNO NOVO JUTRO |
En izmed bednih staršev se je pokril s kovtrom čez glavo in se pretvarjal, da se njega Zeitgeist, kavbojke v barvi, predure in pasji zajtrki ne tičejo. Drugi izmed bednih staršev je vgel svoj PMS čez ramo, pet mankajočih ur spanca je stlačil pod kovter, miže vstal, se odpravil spiti kozarec vode in brcnil z levo nogo v podboj kopalničnih vrat, da mu je odpadel mezinec.
![]() |
| Iz FRIŠNO NOVO JUTRO |
To, samo po sebi ne bi bilo tragično, saj je dotični starš navajen živeti brez marsičesa: brez glave, brez cigaret, brez alkohola, brez rdečih kavbojk, brez Longchampove torbice, ampak brez mezinca bo res težka, ker se bo to nedeljo, na Ljubljanskem Maratonu, ubogi, patetični, utopično optimistični starš postavil na štart za 21.km.
![]() |
| Iz FRIŠNO NOVO JUTRO |
Na cilju jo bodo pričakovali: naspani mož, hči z dvema neupravičenima urama, hči v rdečih kabvbojkah in debel pes
Labels:
šport in šah,
zgodbe ki jih piše življenje
Subscribe to:
Posts (Atom)


