Prizorišče: Jutro na gozdnih obronkih, daleč v zakotju Ljubljanskega barja
Frišna in ljubka Gvendolina se sprehajata, vonjata sneg in tekata za snežinkami.
Po strmi grapi, jima na proti prihitita Modri Očanec in njegov Miceni Kuži. Gvendolina se odloči, da bo namesto za snežinkami stekla za Micenim Kužijem. Frišna, ki ima neprijetne izkušnje z Modrim Očancem in ta istim Micenim Kužijem, se brezupno dere na Gvendolino naj se vstavi in pusti ubogega Micenega Kužija pri miru.
Frišna: "
Joj, se opravičujem, ampak saj veste, da ji ne bo nič naredila, sta se že ničkolikrat tako podila..."
Modri Očanec, žal, govori samo Barjanščino:"
Ti baba zmešana, a n' znaš svoj'ga kur****ga psa na štr'ku drž't, ti k**ba bles'va" (kar v prevodu v knjižno Slovenščino pomeni):
"Bog daj, mlada soseda. Najina psa sta si pa prav navzkriž, mar ne? Ah, ko bi jih le oba imela na povodcih, pa mi zdaj ne bi bilo treba stopati po bregu navzdol"
Frišna zmedeno: "A se bomo tako pogovarjali?"
Modri Očanec, še zmeraj v Barjanščini: "
Tem' tko žvajznu, dau'š vse zvezde v'dla, ti smrkl'a butasta, kva se maš' pu gozd' za vlač't!" (prevod:):
"
Oh, gospodična, modri ljudje, se zaradi živali in otrok ne bomo prepirali. Dajva, stopiva skupaj po bregu in ...oh, saj vaša ljubka psička se je že vrnila!"
Frišna: "
Če mi boste grozili z nasiljem, bom nad vas poslala svojega odvetnika!" (prevod: "Imam dva brata, ki sta oba za glavo večja od tebe, ti izrodek meddružinsko križane barjanske genetike")
Modri Očanec slika Frišno, da bo imel za "pul'cijo in sudnijo dukaz", da je popadljivo zverino brez ketne na sprehod peljala in zraven kriči profanosti vse vezane na namigovanja, da Frišna denar služi s pomočjo izvajanja najstarejše svetovne obrti.
Frišna : "
Ne morem se z vami pogovarjati, ker imate IQ nižji od vašega kužka" (je strašno zadovoljna sama s seboj, ker se je spomnila ene žaljivke, vendar je njeno zadovoljstvo kratkega daha, saj Modri Očanec žalitve ne razume, ali pa se mu zdi primerjava laskajoča)
Modri Očanec se napoti proti svojemu Majhnemu Kužiju in za Frišnico in Gvendolino kriči :"U'mo že ubračunal s tabo! Če ne prej, pa pol kuš šla u službo! Pa tvoj'ga očeta bum puklicu, dau vidu kok si blesava!"
Frišnica in Gvendolina srečni odkorakata v sončni dan, ker je ŽE RES DOLGO MINILO, DA JE KDO MISLIL, DA HODITA ŠE V ŠOLO
in ker že od kar sta nehali hoditi v osnovko nisva srečali odraslega človeka s tako omejenim vokabularjem
IN ker sta celo pot razmišljali, kako blazno hecno bi bilo, če bi Modri Očanec RES poklical Frišnega Očeta, ker za razliko od uboge Frišne, ki se izvrstnih replik spomni uro prepozno, Frišni Oča teh težav nimajo. Pravzaprav bi Modremu Očancu morala dati njegovo številko.
To bi b'lo heca!