













(Pustim prostor za še pet izvrstnih napitkov na katere nisem pomislila, pa bi jim s tem naredila krivico)
O ti moja difenbahija, kako zelo socvetno sočna in polna klorofila si.
Kako visoko ljubim tvoje steblo, kako široko obožujem tvoje liste, kako barvito gorim za tvoj cvet.
Navdihuješ me z milino in poezijo

Smo naložile podatke v boben,

zagnale mašino
in pod budnim očesom stroke
izžrebale
Sašo,
"No, tudi jaz se vpisujem v tvoj krog kandidatov za žreb.Zakaj? Ker si moji domači resnično želijo, da bi bolje kuhala. :)"
No, Saša, mi ti čestitamo in te pozdravljamo in tudi resno želimo tvojim domačim, da bi bolje kuhala.
Sašina družina se nam prisrčno zahvaljuje za besede podpore in Saša je polna optimizma narisala tole frišno risbico. Bi morala vedeti, da ima Saša bolj zvite načrte, kot da bi se ONA naučila kuhati. Me zanima kakšne kruhove cmočke zna spraviti skupaj njena pasja radost?

In ob takih trenutkih, mi poleg Bedančevega zatrdila, da ljubi vsak košček čokoladke, ki ga je integriralo moje telesce, najbolj pomaga, da se spomnim na moje risanje.
Pojma nimam zakaj, ampak vedno pomaga.




Vse ostale so že davno odpotovale v druge dekliške sobe in nežno predlagam menjavo: jaz tvoji
Bubiki porišem škatlo s princeskami,
vilami, kolački in bonbončki, ti moji Bubikib spečeš torto s princeskami, vilami, kolački in bonbončki?
Preden vprašate: seveda jih rišem tudi za Evre. Ampak za goooore evrov.
In vse kar moraš narediti, je da pustiš svoj komentar (beseda ni konj) pod tole objavo in potem bom čez teden dni, naredila tehnično izpopolnjen in od evropskega komiteja za igre na srečo nadzorovan žreb, na katerem bo srečni dobitnik prejel prav tale (glej foto), še topel, neprelistan, popolnoma nov izvod Nigelle. S POSVETILOM, napisanim z mojim najlepšim flumastrom! (in ne, opcija: knjiga brez mojih poučnih besed , ne pride v poštev!)

Žurka ob izidu knjiga je bila fina, manjkala je sicer Vevška godba na pihala, bili so pa kupi znanih blogeric in roji biblični kobilic. ( jaz sem bila tista kobilica, ki se je specializirala za čokolado)
Je bilo fino. 
Ker je nakupovanje v Londonu pravzaprav gladiatorski boj (predvsem Covent in Oxford street), kjer si moraš najprej priboriti del oblazinjene klopi, kjer stisnjenih kolen čakaš, da zrihtana deklica v visokih petah in črni opravi (ponavadi slovanskega porekla) javi tja nekam v londonske katakombe, kaj si želiš navleči na otečene podplatke….trgovine so polne bosih gospic, ki poskakujejo pred tvojim nosom, ko poskušaš ukrasti pol centimetra ogledala, kjer bi lahko uzrl vsaj del svoje šape v mičnih čeveljcih. In ko v zrcalni podobi najdeš odsev svoje lastne okončine ugotoviš, da boš vedno le Pepelkina sestra Krempljačka. Nadobudnim nabiralkam ponuja Lunapark nešteto stojnic:
od fensismensi bonbončkov
do plastik fantastik in the space
»naredi sam« delavnice
izložbe s konceptom
Prešetale smo Nothing Hill, kjer je šla z menoj ena kokr vintage broška, potem pa smo jo raje mahnile na špansko kosilo, ki se je zavleklo do zaprtja trgovin (ob 18!), kar pa nas ni prav močno ganilo, ker je vino omililo našo ostrino skrivnega nakupovalca… smo raje pasle oči.
Prava paša za oči in naše nežne dušice je bila luštna četrt Marylebon, natančneje Marylebon High Street in St. Christopher's Place
(http://www.streetsensation.co.uk/marybone/mh_intro.htm), kjer je obvezno martinčkanje pred lokali in ogledovanje fletnih trgovinic s kolonialno stylish »kramo« (oprema za tiste haciende na karibskih otočkih, ki jih občudujemo v raznih Elle Decoration & Co)...
nadaljevanje sledi