moje ime je Polona in sem internetni odvisnik

včeraj zvečer, ko sem spet prebirala bloge, (namesto da bi šla ven, jedla mamila in zapeljevala mladoletnike) sem se počutila še posebno avanturistično razpoloženo. Saj je bil petek! Sem se drzno podala prek linkov, ki jih imajo objavljeni moji domači blogi, v iskanju novih mama-crafty vsebin.

In sem naletela na blog Gospe, ki piše s strastjo o temah, ki so blizu njenemu srcu in teme, ki jih obravnava so srce parajoče in Gospa ima močno pripovedno izrazoslovje. Na zadnjo objavo je imela tudi čez 100 komentarjev.

Jasno, da sem šla brat tudi komentarje. in se je moj idealistični pogled, na čudoviti, topli, tolažeči svet bloga popolnoma podrl. So se tako vulgarno zmerjali v komentarjih, ( in ne bom navajala, ker je bilo... boleče. Tudi za samo naključnega bralca) in najhujše je, da je s prostaškimi izrazi komentatorje svojega bloga obkladala prav Gospa.

Sem naredila sklepe:

1. držala se bom blogov z mama-ustvarjanje-hecno vsebino

2. manj bom brskala po netu in več bom delala

3. moj blog bo ostal prijazen

Od besed k dejanjem:

(nadaljevanje našega maškaradnega plakata sledi ko se umetniški vodja vrne z baleta. Sestrica brez nje nima inspiracije, mama mora pa svoje voščenkarske ambicije držati na vajetih)

maškarce: tisto leto, ko je veliki bro imel punco iz Tokija

Bro je šel dopustovat v Tokijo in je nazaj prinesel japonske slaščice, mousepad s fotkami sušija in Japonko.

Naša Japonka je bolje govorila francosko, kot angleško, je rekla da je Ljubljana "petit" in "charmant" in potem je nahitro mrknila nazaj v civilizacijo.

.

.

Stara mama in otroci so bili očarani nad njo. Stara mama, ker je v njej videla potencial, ki bo njenemu dragocenemu vnučku kuhal in pospravljal (za razliko od teh spridenih slovenskih karieristk), otroci pa, ker so v njej videli neizčrpan vir "Hallo Kitty" nalepk.

Tako je bila Andželina tisto leto "Harumi"

Nokica, za katero je zmanjkalo japonskih dodatkov, je bila pa Marie Antoinette v njenem "Qu'ils Mangent de la Brioche!" (pa naj jedo potico!) obdobju.

Maškarce: tisto leto, ko se mami ni nič dalo


Letos bo pust bolj kisel, saj je najboljše od vsega zamaškaran na pustni torek v šoli krofe malcat, naši mladički imajo pa takrat počitnice.

Čeprav v resnici so najboljše pustne sobote. In nadlegujem svoje sovaščane po facebooku, kaj bo z našim žurom (legendaren je) in sem prijazna z materjo in taščo, da bosta tisto soboto in dan po njej varuški (mislim, ne obe hkrati, ampak sem prijazna malo na zalogo. Od viška ne boli glava)

Takole je tavelika, kot čarovnica, prvič v letu komaj čakala, da se požene proti osnovni šoli Na-vasi-daleč-ven-iz-Ljubljane. Morebiti bi ji , v motivacijske namene, pustila vsak dan hoditi v šolo z metlo?

Angel pa je bridko jokal. KER. JE. MORAL. OBLEČT. DEBEL. PULOVER. POD. MAŠKARO.

In je , seveda, to ubilo njegov styling.

maškarce. Drugi del.

V starih časih, ko me še niso vikali, ko sem še z idealizmom zrla na bodoče vzgojne procesem ki jih bom izvajala , sem se odločila, da bom dovzetne osebnosti svojih otrok zaščitila pred ogledom risank "Barbie v labodjem jezeru" in "Barbie in Motovilka v Labodjem jezeru" in "Barbie in Motovilka v labodjem jezeru v roza oblekci in princ v pajkicah!"



Another one bites the dust.



Sem sama, z mojimi nežnimi ročicami (in pištolo in poliuretansko peno in krep papirjem)
naredila tako Barbie Motovilko (z lasuljo vred, da ji nisem tlačila kape na glavo, ko sta šli v maškarce), kot tudi Barbie Aniko (verjetno je to tista iz Steklenega gradu ali pa Labodjega jezera, bi morala vprašati experta, ampak ne morem, ker je v šoli. Se uči abecedo)

(nadaljevanje prihodnič)

tudi, če se vaš okus nagiba k strogemu minimalizmu, če prisegate na steklene mize, bele stene s skrito osvetljavo in belim pohištvom, počekirajte tole : http://preprostobogastvo.blogspot.com/ sprehodite se objavo ali dve dol, do pohištva.

Ne samo, da ima dober okus (všeč ji je frišno novo jutro) ampak boste morali, če nič drugega, ceniti kolike ene ljubezni je ta ta punca vložila v delo.
Pa še lušna je.

Prišel je čas, da zakopljem bojno sekiro s pisateljem, ki ga niti nisem marala , ker je pisal o ljudeh, ki gredo čez življenje brez osebne odgovornosti in sem se slabo počutila, ko sem brala.
Ali pa je pisal kot da je ženska in zgrešil vse.No, zgrešil je mene.

Jezila sem se nanj, nisem se strinjala z njegovimi uvidi, brala sem ga pa kljub temu. Nenavadno veliko.

Bizarno in nečimrno je , da se mi je nesmrtno zameril, ko je
napisal : "pri metru in dvainsedemdestih centimetrih je imela triinsedemdeset kilogramov in bila je (pazi, zdaj to; ne ljubka,okrogla, ženske postave ali karkoli; pač pa: ) debela!"

Umrl je John Updike in včasih je pisal tudi o meni.

milijon let nazaj, preden sem imela otroke, sem si obljubila, da jaz bom pa cool mama.

To bi pomenilo
a) da se ne bom zredila (danes bi temu rekla wishful thinking)
b) da moji otroci za maškare ne bodo NIKOLI princese, ker je to bedno ali oblečeni v roza barvo, ker je to še bolj bedno
c) da moja noga NIKOLI ne bo prestopila praga nakupovalnega centra (helo?)
d)da NIKOLI ne bom kupila opreme za maškare,ker je to bedno, ampak jo bom kreativno izdelala sama, npr. iz jogurtovih lončkov


glavni zvezdi predstave "Jaz, mama" pa sta imeli svoje ideje:


Ena je zahtevala rozi obleko in se sploh ni pogovarjala ven iz okvirja princesa/dobra vila/kraljična, ampak verjamem, da samo zato, ker je bil njen besedni zaklad še preveč omejen, da bi rekla "mati, letos bom Rosa Luxemburg"

druga pa je imela razvojno fazo "vse kar počne tamala je bedn" (iz katere če prav pomislim, se še ni čisto izvila) in je bila Kraljevič. Kupljen. V Leclercu.

(nadaljevanje prihodnjič)

Prosim uganite kje bom preždela naslednjih pet nedelj ob 16.30?

Priklopljena na rtv slovenija prvi program (kdo bi si mislil, ha?) kjer bom gledala Nigello Lawson "Za prste obliznit". Bi rekla da so tako prevedli Nigella bites.

Jiiipiii.

Z ženskicama smo se lotile izdelave plakata in nadaljujemo s temo "maškarce":V planu imam končati v petek, ampak bomo videli, do pusta je še daleč...
Jaz sem narisala s svinčnikom osnove, brez oblek in frizure etc..., punci pa potem sami pobarvata in dopolnita kakor se jima zdi. No, volkca in zdravnico sem pobarvala in narisala sama.


Na koncu sem obrobila z 4B svinčnikom, da je risba bolj zaključena.

"Of February":

...And February is always the shortest kid in the class,

pale, ready for a fight

Calls you an asshole like he means it,

like it's your first name

but copies your spelling homework ...

by Triny Finlay

ah, pa saj ne bo tako hudo. Februarja so tudi maškarce.

Pa jaz bom imela fino sliko na koledarju .


In ja, vem, ozadje bi moralo biti svetlejše od figur.

z mojo nežno, mehko, dišečo malo punčko, sva danes večino dneva viseli pri zdravniku. Kar hecno, kako lahko en zdravniški preplahec v očeh njene mamice spremeni "trmasto malo mulo"
v "miceno, mehko nežnico".
No in medtem, ko sva se svaljkali po ambulanti in sem razmišljala te nežne misli, sem jo narisala
in očitno se je tudi ona počutila bolj milostna do matere, saj je
a) sploh dovolila, da jo rišem
b) rekla, da je slikca fina in da jo bo nalepila nad posteljo
c) da naj bom čisto pri miru, ker bo tudi ona narisala mene

pomoč, prosim!

Mi lahko kdo pove, kako si naštimam, da bi mi komentarji prišli TUDI na moj email?
Najlepša hvala že v naprej.

ker je eno ljubeznivo in kreativno bitje pokazalo toliko empatije, da se je pozanimalo kako se izdelujejo Ovsene opeke, bom izkoristila priložnost in vas vse zredila, ups, zamorila z receptom:

inspiracija zanj je doma v Nigella Express: Good Food, Fast by Nigella Lawson, kateri sem dolžna večno hvaležnost , ker sem se zaradi nje, deset let nazaj, naučila kuhati.
Hmmm, ali pa tudi ne, sem imela pred Nigello 20kg manj.



-400g paket mleka v prahu
-350g različnih kosmičev (kar je pač na zalogi, jaz uporabim ržene, pšenične in ovsene)
-100g kokosove moke
-180g rumenih in modrih rozin (če se počutiš zelo bogato, jih zamenjaj z brusnicami)
-200g mešanice bučnih pešk, lanenega semena in sezamovih semen (v korist sezama naj se nagiba mešanica)
-200g oreščkov; kikiriki je fin, jaz pa navadno uporabljam indijske oreščke, ker me z njimi zalaga stara mama
-200g črne čokolade, močno priporočam Leclerovo Eco 70% kakava črno čokolado. Ne samo da je smešno poceni za s kakavom nalovdano črno čokolado, ampak je za kuhat res boljša od vseh: od Gorenjke (presladka), od Dorine (zelo dobra če se jo dobi), od Lindta (tres cher). Ni pa boljša od črne čokolade Tobago, ki jo včasih, danes je npr.niso imeli, prodajajo v Maximarketu. Ne da bi z njo kuhala, je za kaj takega predobra .




Zmešaš 450mll mrzle vode z mlekom v prahu in to mleko malo pogreješ. (imam občutek, da bi bile Opeke še boljše, če bi zmešal npr. škatlo in pol mleka v prahu z 450 mll vode) Pogreto mleko zmešaš z vsem ostalim in potem to slastno mešanco porazdeliš po precej velikem pekaču /cca 40cm x 25cm) v katerega podložiš peki papir.
Pečeš 1 uro na 130 stopinj celzija, vzameš iz pečice in počakaš, da se malo shladi, preden vzameš ven.
Medtem, ko se hladi, zdrobiš 200g čokolade in jo v parni kopeli (ena skleda v kateri vre voda in ena skleda v kateri se topi čokolada. Skleda s čokolado je nad tisto skledo v kateri vre voda in njeno dno, se ne sme dotikati vodne gladine) zmehčaš do tekočega.

Čokolado namažeš po tagladki strani (spodnja), počakaš da se posuši (to zna trajati tudi par ur!)
in potem narežeš na koščke in spraviš pravično: nekaj v taperver, nekaj v trebuh.

Da ne bo prehudih pričakovanj: okus imajo po kosmičih z mlekom...

...samo, da so kosmiči z mlekom PERFEKTEN komfort food...

v brezupnem poskusu, da bi dobila nazaj svoje risarske sposobnosti (za katere sva se z BFF strinjali, da niti, ko so bile na višku niso bile bogve kako velike) sem se odločila za vajo. 30 dni avtoportreta.





mhmmm, takrat, ko sem bila še korovka in sem risala za oceno (ja, to JE tako daleč nazaj. sic), sem imela nekako bolj definarane konture... Zdaj izgledam še najbolj podobna Charlize Theron , v tistem ljubkem filmu Monster. Jutri se bom narisala v barvi, da se bo videla šminka in puder in maskara. Pa verjetno si bom res mogla malce odtrgati od ust.samo, da se to ne bo zgodilo še danes, ker sva z Nokico včeraj napekli cel hobok "ovsenih opek"

Ime se na nanaša na njihovo trdost, ne trdnost, pecivo, ki je primerno za malčko in kljub temu da je trdo, suho in brez sladkorja nenavadno mamljivo. Čas mu ne pride doživega in v teoriji bi ga lahko hranil dober mesec ali dlje v taperveru, nekje v ne preveč toplem predalu. Jaz ga bom enkrat naredila brez čokoladnega premaza, bom potem lažje preverila, če teorija drži.moja Noka, ki ima bolj sofisticiran okus kot jaz, se ga ne dotakne ko je pečen, pravi pa da je okusen v tekočem stanju.In preden se lotim kakršnega koli zdravega življenja, bom spekla še tole: http://www.bazilika.si/ustvarjaj/mandljeva-tortica/

bom danes malo uredila linke: v prvi kupček bom dala samo tiste, ki jih gledam vsak dan, (no ja , vsak dan, je raztegljiv pojem) v drugi kupček pa dajem domače bloge, ki so mi simpatični in imajo za temo mama/craft/ilustracija/homecooking, tako da LEPO prosim, če berete ali pišete kaj finega na to temo, mi prosim pošljite link.

Zame, ki sem organizirana in redoljubna (Krah, krah.... I wish) je koledar neobhoden. Brez koledarja ni ne baleta, ne logopeda in ne zobozdravnika. Sem slišala, da nekateri živite s koledarji na Hp-jih/jabučkih, ampak meni to ne gre. Moj koledar mora viseti v kuhinji, levo od zaloge neskafeja, zraven polnilca, kjer stanuje moj telefon, natanko nad predalom s čokolado.

Lani sem imela ta biser na steni ( N.Rockwell) in bila sem srečna,za letos pa sem našla samo tole:

ROŽE!!! Pink rože januarja. (Sem bolj na hitro kupila) Zdaj bom pa naredila svoj koledar. Se mi je zdelo smiselno, da začnem risat "februar",ker obstaja velika verjetnost, da "januar" ne bi bil končan do konca januarja.

Februarska tema so, normalno, maškarce...

Sem pekla kruh včeraj in danes. Sem se morala oddolžiti družini za psihično odsotnost čez weekend...


...v petek je moja velika punčka prebrala Polkrvnega Herijapoterja in me je začela nadlegovati z vprašanji in teorijami zarote o Rawsovi zlobi/dobroti, pa me je zamikalo, da bi se tako, za pet minut usedla in še ta zadnjega začela v slovenščini, dokler pijem čaj...

...in kljub temu, da je Mož zbolel, otrok en bil bolan in otrok drug hodil naokoli in glasno vekal "vrni mi knjigooo"

...se nisem ne premaknila s kavča, ne predala knjige lastniku, do nedelje popoldne.



Tako sem potem pekla kruh:

ne po Darjinem receptu, ampak z veliko mesenja in fizičnega dela, da se odkupim , ker sem jim v petek, soboto in nedeljo servirala isti paprikaš.

In ker sem jim predlagala pogret paprikaš, ko so hoteli bolj raznoliko hrano.

In je bil odličen.

Za Noko s salamco

in z marmelado za mamico.

Še zmeraj sem predvsem bolniška strežnica. Mi je uspelo kljub temu nekaj časa vložiti v Ježikino Škaklo

in sem bila čisto zadovoljna, še posebej z roko. Je pa res, da če bo šlo naprej s tako brzino, bom leta 2047 že lahko živela od risanja. Najbolje, da začnem takoj zdaj volontersko delati v kakšni upokojenski organizaciji, da bom "razumela estetiko generacije", ko bo prišel moj trenutek.

Več možnosti imam, če že danes začnem indoktrinirati otroke: sem Ježiki pokazala tele skice Rockwella

in pripravila predavanje na temo "brez muje se še čevelj ne obuje /vaditi, vaditi in še enkrat vaditi" pa je rekla: "Huuuh?" in se potopila nazaj med temačne hodnike Herijapoterja.

Sicer pa je moja MO (hvala, Mo) na FB objavila nekaj enkratnega (no, to je seveda odvisno od osebnih preferenc, meni se je zdelo epohalno zabavno, ampak jaz se lahko ure in ure zabavam z Amazonom. In cele dneve s Cobissom ) :

PAGE 56

Rules:

-Grab the book nearest you. Right now.

-Turn to page 56

-Find the fifth sentence

-Post that sentence along with theese instructions in a note to your wall. (in that case, my blog, and bless you)

-Don't dig for your favourite book, the coolest, the most intellectual. Use the CLOSEST.

Torej, če jaz zagrabim prvo knjigo je to kuharski memoir, meni zelo ljuba literarna zvrst (hvala dedek Mraz)

Page 56, the fifth sentence:

"Some like big pancakes and some like small."

Hmmm. Več resnice kot v Botru in Medvedku Pu-ju skupaj.

Moja malčica je bolna. Tako sem že od nedelje bolniška strežnica. Kuham čajčke, merim temperaturo, menjam nogavičke, berem pravljice...

Čarovnico Vilmo z ilustracijami Korky Paula,
Mihca, ki pravi, da "Ponoči nikoli ne veš", ki ga je narisal Peter Škerl in spet in spet in spet

dvanajst daril za Božička, knjigo, ki jo je, v športnem duhu bi rekla, prinesel dedek Mraz in jo bomo zdaj, zdaj spravili v temo podstrešja, na dno škatle "okraski-ne odpiraj pred 20.decembrom"...

uspešen teden

jaz imam rada ilustracije, ampak navadno nimam te sreče, da bi me ljudje, razen mojih otrok, obdarovali z njimi. ta teden sem imela pa srečo, sem šla na kavo z Metko Wraberjevo in me je, bitje ljubeznivo, obdarilo s svojo ilustracijo

do druge ilustracije, sem prišla pa preko blagovne menjave. Sem se zdilala z nečakinjo, da jaz nje zakrpam trenirko

ona pa meni podari sliko z naslovom "novoletna smrekca"

Ledena nedelja

Kadar zunaj od mraza škripa

in je primerno samo za Ledeno princeso in Ledeno princesko, ko Ledena kraljična leži pred kaminom in bere Herijapoterja,

je čas da Ledena kraljica skuha krepčilni napitek

in speče svoje Madlence.

Moje Madlence (madeleines) so buhti. Pekla jih je moja MamaM, kadar je bil mraz.

Moje, žal, niso narejene po originalnem receptu, ker se MamaM izgovarja, da jih je pekla na pamet in da se ne spomni recepta, ampak saj pri Madlencah ni najvažneje. Pomembno je, da me spominjajo na mrzle zime moje mladosti, ko so bile zime res zime, poletja res poletja, nuteli se je reklo vikikrema in moja nahvečja dragocenost je bila Barbika.

pasje življenje



v naši vasici, daleč ven iz Ljubljane, je danes zjutraj kazalo -17stopinj.

Gvendolina je naredila edino razumno stvar, odgestikulirala je "sprehod, ne hvala" in se zvalila na najboljše mesto v hiši...


...ipak je ona po rodu iz Rodezije ne pa iz Islandije...

Pepelka

Čas je, da tudi moja predpubertetnica, moja šobasta, velikooka Ježika dobi svojo Škaklo. Ježkina bo Pepelka. Sicer ne čisto po Perraultu, ker ne maram (ne znam) risati krvavih scen. Mojima hčerkama v pravljici najbolj trga tema medsesterskega ljubosumja. Sta se strinjali:" da je bilo res pravično, ko jima je vrana oči skljuvala", sicer pa sta veliko bolj nakljonjeni Disneyevim saharoznim verzijam, kot folklornim originalom.

Skice za zlobni sestri:

V eni izmed mojih naljubših knjig: The Uses of Enchantment: The Meaning and Importance of Fairy Tales (Penguin Psychology) by Bruno Bettelheim, ki je pri nas razprodana, ovbe, ovbe, piše, da bi morali otrokom postreči z originalnimi verzijami, ker so polne "psiholških momentov" in pomagajo otroku da predela npr. jezo in sovraštvo do sestre

(kako bi lahko ves čas ljubil sestro, ki deli s tabo sobo, daje SVOJE prahce in smetke na TVOJO mizo, gleda čez TVOJ del okna in sploh ves čas krši tvoje ozemeljske pravice. Da ne govorimo o tem da sestra vedno dela manj. In vedno dobi lažje opravke)

tako da ima "dovoljenje", od starša, ki pravljico bere, ali še bolje, pripoveduje, da sovraži zlobno (pol)sestro.

Pa vsa nasprotujoča si čustva do Mamicemoje, ko se Mamicamoja prelevi v zlobno mačeho in s peklenskim smehom zahteva;

poberi-za-sabo, nalogo! dol-z-računalnika, nalogo!, ugasni-televizijo, domačo nalogo!, pripravi-mizo, nalogo!, pospravi-za-sabo,NALOGO!, kapo-gor, nalogo!, zahlači-majico-v-hlače...

in potem lahko Fižolček naredi ločitev med Mamicomačehozlobno , ki disciplinira, nerga in postavlja nerazumne zahteve in Mamico mojo, ki pocrklja in poljubčka in naredi palačinke. Bojda jim to strašno dobro dene, našim otrokom.

Rabim skicirko. Kje kupiš DOBRO skiciro, s hrapavimi listi, A4 formata, deeeeebeeeelo in ne ravno oblečeno v krokodilje usnje z zlatimi intarzijami za 80eurov?

Za recimo 6eur?

berem

The gentleman's daughter: Women's life in Georgian England. Pravzaprav mi je bolj všeč ideja,

da berem to knijgo, kot pa jo brati. V resnici je dolgočasna in velikokrat se ponavlja. So pa notri deli iz originalnih pisem (in gospodinjskih dnevnikov) in življenje je predstavljeno dovolj plastično, da si ne želim več živeti v Pride and Prejudices. (ne da bi si kadarkoli želela biti J. Austen). Morala bi biti napisana tako kot ta:

ki govori o instituciji zakona (lastnina, prijatelji moji, lastnina in če ne to, potem pa blazen strah pred babjim hudičem. hmmmm?). Kako se lahko upreš knjigi, ki se začne s poglavjem:"Paradise lost, just because he listened to his wife" in nadaljuje: "Struck dead, just because he spilled the fruit of his loins" in združuje meni najljubšo zgodovinsko temo: kako- so-živeli-in-kaj-so-razmišljali s humorjem. LOL in še enkrat LOL.

Dragi dedek Mraz, stokrat hvala.

dobri sklep št.3





Psa bom peljala vsak dan v gozd na sprehod.


Vsaj vsak dan, ko bo sončno.


Vsaj vsak dan, ko bo sončno in več 5 stopinj.


10 stopnij.


Ko bo takole: