Thursday, August 20, 2009

VZGOJNO

Nekateri starši imajo trmaste, jezikave, srborite in sploh najedljive otroke s katerimi so si neprestano v laseh. Jaz teh težav nimam. Vsled vestnega prebiranja Jasperja Juula, Benjamina Spocka in Jackie Collins sem jaz z mojima otrokoma v konstantno toplem, demokratičnem in predvsem prijateljskem odnosu.
at

19 comments:

  1. anjaAugust 21, 2009 at 2:33 AM

    hehehehe, kaj ste pa imeli :D

    ReplyDelete
  2. K August 21, 2009 at 6:52 AM

    (:
    jaz imam še vedno na vratih napis, izrezan iz ene revije. piše: ati, spet sem dobila šus. morda bi bil že čas, da ga odplepim dol. hih.

    ReplyDelete
  3. matildaAugust 21, 2009 at 8:50 AM

    Ohoho, vidim, da je pri vas faza klcanje mame po imenu že nastopila.

    ReplyDelete
  4. MatejaAugust 21, 2009 at 9:14 AM

    Prisrčno.
    Bravo mamam, ki svojim otrokom ne dihajo za ovratnik. Bravo decam, ki svojim mamam kdaj ne dovolijo ostopa v njihovo kraljestvo.

    ReplyDelete
  5. PolonaPAugust 21, 2009 at 10:35 AM

    Trenutno smo, kar se klicanja mame po imenu tiče, v dualistični fazi:
    "Mamica, a bi naredila palačinke?"

    in

    "Polona, ful si zoprna, ker nikoli nič ne dovoliš!"*

    *ta je klasična, a ne? Še sama se spomnim kako sem jo renčala v mojo zlato mamo.

    ReplyDelete
  6. Izgubljena.August 21, 2009 at 10:43 AM

    Hvala za tak dolg in širok nasmeh pri mojem dobrem jutru :D

    ReplyDelete
  7. METAMUNDUSAugust 21, 2009 at 11:17 AM

    solze in salve smeha ...
    : ))

    ReplyDelete
  8. matildaAugust 21, 2009 at 11:21 AM

    Dokler se spomnimo kaj in kako smo to počele 135 let od tega, imamo šanse.

    Včasih sem presedela v sobi cel dan in ne govorila z nikomer. Mami ni bila lahka.

    ReplyDelete
  9. petrovkaAugust 21, 2009 at 11:24 AM

    ooooo, potem tudi pri nas nimamo težav z vzgojo :):):)

    ReplyDelete
  10. McCrafty /KlavdijaAugust 21, 2009 at 12:11 PM

    dobra!

    ReplyDelete
  11. matejaAugust 21, 2009 at 12:54 PM

    luštno:))

    ReplyDelete
  12. AnonymousAugust 21, 2009 at 2:47 PM

    vsa klasika se neha, ko prideš do "dokler živiš pod mojo streho, bo po moje".

    ReplyDelete
  13. JanaAugust 21, 2009 at 4:46 PM

    Nasmejala sem se do solz :)

    ReplyDelete
  14. AnonymousAugust 21, 2009 at 5:54 PM

    Pri nas je bil oglas "Tu vstopijo samo lost in space". Klicanje po imenu pa je prišlo prav babici. Babi namreč ni želela biti babica ampak Štefi. :-))

    ReplyDelete
  15. AlenkaAugust 22, 2009 at 2:44 PM

    O ,Saj to je tipična srečna slovenska dužina. A ni tako povsod, vzgoja je res dobra stvar. Jaz to opažam že 15 let. Zdaj ,zadnje čase se pa sploh kažejo uspehi:):):)Jaz tudi skoraj nikamor nimam ostopa , samo , če imam sesealec prižgan me povabijo:):)

    ReplyDelete
  16. PopiKokiAugust 22, 2009 at 3:52 PM

    hihihi, tudi meni so kar solze stopile v oči, da glasnega krohotanja ob računalniku in začudenih pogledov iz kuhinje ne omenjam :)

    Uf, kaj me še čaka...

    ReplyDelete
  17. AlenkaAugust 24, 2009 at 10:58 AM

    Polonap nisi prepozna. Si "in" , ostop je še dovoljen:):):)

    ReplyDelete
  18. JajaAugust 29, 2009 at 4:18 PM

    he, he, he

    ReplyDelete
  19. PolonaPAugust 29, 2009 at 9:49 PM

    Živijo Jaja

    ReplyDelete